Draghi je na novinarski konferenci po današnji seji sveta ECB povedal, da so se člani osrednjega denarnega organa območja evra soglasno odločili za takšno jasno vodilo trgom glede prihodnje politike centralne banke.
Izhod iz protikriznih ukrepov je »zelo oddaljen«
Svet je, tako Draghi, »ekstenzivno razpravljal« o možnosti znižanja ključne obrestne mere, a jo je nato pustil nespremenjeno na rekordno nizki ravni 0,5 odstotka. Nespremenjeni sta danes ostali tudi obrestna mera za mejno posojanje pri enem odstotku in obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pri nič odstotkih.
Natančneje pa Italijan na čelu ECB pojma »podaljšano obdobje« pri obrestnih merah ni želel opredeliti. Vseeno pa je jasno povedal, da je izhod iz protikriznih ukrepov »zelo oddaljen«.
Za prvo jasnejše vodilo trgom so se v Frankfurtu odločili v luči šibkih inflacijskih pritiskov, saj ostaja inflacija na srednji rok trdno zasidrana v okviru cilja ECB. Ta je inflacija blizu, vendar pod dvema odstotkoma.
Obseg posojil se že nekaj časa znižuje
Poleg tega so upoštevali še šibko gospodarsko dejavnost v območju evra in pa zadušeno denarno dinamiko, predvsem posojilne tokove gospodarstvu. Obseg posojil se namreč že nekaj časa znižuje.
Na vse te tri vidike bodo v ECB pozorni pri odločanju o nadaljnjih korakih. Pri tem je še posebej izpostavil, da se besede navezujejo na vse tri obrestne mere ECB, ob tem pa Draghi upa, da bo današnja izjava sveta ECB vnesla »nagnjenost k nizkim obrestnim meram«.
ECB s tem pričakovano skuša pomiriti finančne trge. Predvsem na trgu državnega dolga so se po napovedih ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) o možnosti skorajšnjega umika ukrepov za povečevanje količine denarja v obtoku spet okrepili pritiski. To so občutile predvsem ranljive članice območja evra.
ECB bankam ne izplačuje obresti
Predsednik Feda Ben Bernanke je nedavno povedal, da bi lahko centralna banka ukrepe iz programa t.i. kvantitativnega sproščanja delno začela umikati že letos jeseni, končala pa bi ga lahko naslednje leto.
Draghi je jasno povedal, da s to izjavo ne izključujejo niti novega znižanja ključne obrestne mere za območje evra ne znižanja obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti v negativno območje.
Trenutno ECB bankam, ki pri njej preko noči naložijo sredstva, ne izplačuje nobenih obresti, v prihodnje pa bi jim lahko za to celo zaračunala. S tem naj bi banke skušali spodbuditi k posojanju zasebnemu sektorju.
ECB skupaj z Evropsko investicijsko banko in centralnimi bankami po posameznih članicah že nekaj časa išče tudi rešitve, kako pomagati pri spodbujanju posojilne dejavnosti. Omenjale so se različne možnosti, tudi preoblikovanje posojil v vrednostne papirje, ki bi jih ECB nato odkupovala. A za zdaj je še vse zelo v oblakih, pri tovrstnem početju pa se porajajo številna tveganja in pomisleki.
Počasno okrevanje že letos
Draghi je danes sicer znova ocenil, da trenutno razpoložljivi podatki podpirajo napoved, da bo gospodarstvo evrskega območja začelo zelo počasi okrevati v nadaljevanju letošnjega leta, razmere pa naj bi se nato izboljševale še prihodnje leto.
Okrevanje naj bi spodbujalo predvsem izboljšanje razmer v globalnem gospodarstvu in povečanje zunanjega povpraševanja, v ECB pa tudi upajo, da bo denarna politika ob nadaljnjem popuščanju pritiskov na finančnih trgih začela učinkovati v realnem gospodarstvu.
Na gospodarsko dejavnost pa negativno vplivajo ukrepi za znižanje javne porabe in pa razdolževanje v zasebnem sektorju. Poleg tega pa so v ECB posebej izpostavili tveganja, ki jih prinaša omenjeno nedavno povečanje negotovosti na finančnih trgih.
