Današnji prvi dan sojenja nekdanjemu predsedniku uprave Nove KBM Matjažu Kovačiču in članici uprave Manji Skernišak, ki ju banka zaradi več domnevno spornih kreditnih pogodb odškodninsko toži za 23 milijonov evrov, pomeni šele začetek dokončnega obračunavanja z zapuščino dolgoletnega prvega moža mariborske banke. Tej lahko do dna bržčas pridejo le kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki Kovačičeve posle preiskujejo že skoraj dve leti. Med njimi so tudi sporne preprodaje zemljišč na Hrvaškem, ki bi jih lahko že pred štirimi leti resneje začeli razčiščevati tudi nadzorniki NKBM, a tega niso storili.
To dokazuje dokument iz leta 2009, ki smo ga pridobili v uredništvu Dnevnika. Gre za pregled poročila o oceni vrednosti zemljišč, ki so med letoma 2006 in 2008 v seriji nenavadnih poslov prešla v last podjetja KBM Projekt v večinski lasti NKBM. Slednje je zemljišča v okolici Zagreba, Slavoniji in Dalmaciji za 60 milijonov evrov odkupilo od več hrvaških »slamnatih« podjetij, ki so le nekaj mesecev pred tem zanje plačala 33 milijonov evrov. To je pomenilo, da so z njihovo prodajo KBM Projektu v relativno kratkem času skupaj ustvarila kar 27 milijonov evrov dobička. Nadzorni svet KBM Projekta je takrat vodil Kovačič, hrvaškim podjetjem pa je nakupe zemljišč financirala Nova KBM. Iz poročila, ki ga je izdelala nepremičninska družba Dodoma, je mogoče razbrati, da je KBM Projekt zemljišča krepko preplačal. Cenilci iz Dodome so bili namreč precej kritični do predhodnih cenitev, s katerimi so nakupe utemeljevali v KBM Projektu. »Prihodki od dokončanega projekta niso pravilno ocenjeni. Za izračun vrednosti je bila uporabljena napačna terminologija, predstavljeni podatki ne odražajo realnega stanja na trgu nepremičnin na Hrvaškem,« so pri analizi cenitev šestih zemljišč zapisali v Dodomi. Končna ocena: KBM Projekt je za zemljišča, na katerih nikoli ni gradil ničesar, plačal od 20 do 50 odstotkov več od njihove dejanske vrednosti.
Pri tem bi cenilcem iz Dodome težko očitali, da je bilo rušenje Kovačiča leta 2009 v njihovem interesu. Ravno nasprotno, NKBM je v njegovem času to nepremičninsko družbo celo izdatno kreditirala, za okrog štiri milijone evrov posojil družbi Dodoma Invest pa bo celo morala prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
A kljub ugotovitvam cenilcev se ni zgodilo nič. Nadzorniki NKBM so jih sicer prejeli že aprila 2009, ko jih je vodil Franc Škufca. V roke naj bi dobili tudi obsežno revizijo poslov KBM Projekta, ki jo je v pomembni meri tri leta pozneje pri lastni preiskavi nepravilnosti povzela Banka Slovenije. Kljub temu je Kovačič ostal na položaju. Že poleti 2009, ko je vlado vodil Borut Pahor, je država premešala nadzorni svet banke, ki so ga prevzeli Kovačičevi podporniki. Predsednik nadzornega sveta je postal Danilo Toplek. V njem so poleg Škufce, Andreja Svetine in Antona Guzeja, edinih »preživelih« članov prejšnje sestave, položaje zasedli še Dušan Jovanovič, družbenik podjetja Pomhold, lastnika finančnega holdinga Pom-invest, ki ga je na veliko kreditirala NKBM, direktor Pom-Investa Ivan Vizjak, nekdanji namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Košak, Aleš Krisper in aktualna predsednica vlade Alenka Bratušek.
»Ob odhodu s položaja predsednika sem zahteval, naj se zadeva uredi,« nam je že maja 2012 pojasnil Škufca. Toda razprava o nepravilnostih v KBM Projektu, ki ga je NKBM pred tem kapitalsko okrepila, je po naših podatkih že jeseni 2009 izginila z dnevnega reda. Do leta 2012, ko je Kovačič že odstopil s položaja. Kmalu zatem je ena od hrvaških odvetniških družb v pravnem mnenju, ki so ga naročili v banki, ugotovila, da v KBM Projektu teh poslov niso vodili s potrebno skrbnostjo. Avgusta istega leta so kriminalisti NPU zaradi teh poslov (in kreditiranja Pom-Investa) prvič pridržali Kovačiča.
Na NPU so včeraj pojasnili, da je zadeva še vedno v fazi predkazenskega postopka, kriminalisti pa zbirajo obvestila. Kovačič pa je včeraj tožbe, ki jih je vložila NKBM, označil za nesmiselne in se vprašal, ali je banka pred vložitvijo sploh naredila oceno možnega izplena.