Van Rompuya na Mokrice, kjer bosta dokument podpisala predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, v ponedeljek ne bo zaradi natrpanega urnika, je povedal njegov tiskovni predstavnik Dirk De Backer.

Predsednik Evropskega sveta je namreč po njegovih besedah zelo zaposlen s pripravami na vrh EU 14. in 15. marca. V sklopu teh priprav se mora tako v ponedeljek v Bruslju udeležiti zasedanja Sveta za splošne zadeve, ima pa tudi niz drugih sestankov.

Predsednik Evropskega sveta bo v ponedeljek predvidoma poslal sporočilo za javnost o podpisu na Mokricah, a fizično se dogodka iz omenjenih razlogov ne bo udeležil, je povedal De Backer.

V Van Rompuyevi tiskovni službi so pravkar objavili predsednikov urnik za naslednji teden, ki potrjuje, da Slovenije ne bo obiskal; za ponedeljek ob 18. uri je načrtovano samo njegovo srečanje z ministri EU, ki se bodo udeležili Sveta za splošne zadeve.

V diplomatskih krogih so sicer pred tem napovedovali, da se bo Van Rompuy udeležil podpisa na Mokricah, sedaj pa so prav tako potrdili, da ga zaradi natrpanega urnika ne bo. Možnost, da pride, je v četrtek omenila tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.

Hrvaški tisk o memorandumu: Rešitev deviznih vlog LB prenesena v prihodnost

Hrvaški mediji danes obsežno pišejo o v četrtek parafiranem dogovoru med Slovenijo in Hrvaško glede prenesenih vlog LB. »Končno, ovir ni več. V 114 dneh smo v EU,« piše na naslovnici Jutarnji list. Večernji list izpostavlja, da spor ni rešen, ampak zamrznjen, Novi list pa izjavo hrvaškega premiera, da so odpravili oviro in da ni škode za Hrvaško.

Reški Novi list v članku izpostavlja, da morata državi rešitev najti v dveh letih, saj je to maksimalno obdobje trajanja mirovanja postopkov. Ti se bodo nato nadaljevali, če Hrvaška ne bo od njih odstopila. Ob tem navaja tudi izjavo hrvaškega premiera Zorana Milanovića, da je »mirovanje institut, ki ima v hrvaškem procesnem pravu omejeno trajanje«.

Z memorandumom obe državi dosegli svoj cilj

Časnik izpostavlja tudi pojasnilo zunanje ministrice Vesne Pusić, da memorandum ne zadeva zasebnih tožb proti LB, ampak samo prenesene vloge, ki jih je varčevalcem LB Zagreb izplačala hrvaška država.

Časnik meni, da sta z memorandumom obe državi dosegli svoj cilj - Hrvaška ratifikacijo pristopne pogodbe z EU, Slovenija pa vrnitev vprašanja deviznih varčevalcev na pogajanja o nasledstvu, s čemer je »odpravljena vsaka skorajšnja grožnja bankrotiranemu slovenskemu proračunu pred neugodnimi presenečenji iz Hrvaške«, saj po vstopu Hrvaške v EU postanejo razsodbe hrvaških sodišč za Slovenijo obvezujoče. Izpostavlja, da pa gre za »rešitev brez rešitve«, glede na to, da je pomaknjena v nedoločeno prihodnost.

Časnik v komentarju opozarja tudi na 130.000 varčevalcev, za katere niti slovenska niti hrvaška država nista nič naredili.

Hrvaška vlada odločitve o LB ni sprejela včeraj

V komentarju z naslovom »Tu ni nedolžnih« pozabljive tudi spominja, da hrvaška vlada »ni včeraj sprejela, da bo problem LB reševala v okviru nasledstva«. To se je zgodilo veliko prej. Konec leta 2010 je na to pristala takratna premierka Jadranka Kosor, ki je pri tem samo spoštovala sporazum o nasledstvu, ki ga je leta 2001 sprejela in podpisala vlada Ivice Račana. Ko je dojel, da je več sto milijonov dolarjev s tujih računov Narodne banke Jugoslavije izpuhtelo, ga ni hotel ratificirati. To je storil nato njegov naslednik Ivo Sanader leta 2004. »S tem je bil problem z LB oziroma njenimi prenesenimi vlogami več ali manj zapečaten. Vse ostalo je bilo samo vprašanje verodostojnosti,« je še dodal komentator.

Da je s sklenitvijo memoranduma odstranjena ovira za vstop Hrvaške v EU, da pa je dogovor o vprašanju deviznih vlog LB še daleč, ugotavlja tudi Poslovni dnevnik. Pri tem izpostavlja, da je za rešitev v okviru baselske Banke za mednarodne poravnave (Bis) potrebno soglasje vseh petih držav naslednic in da imata samo Slovenija in Hrvaška »dimenzijo prenesenih vlog v sporu glede LB«, medtem ko v drugih naslednicah »ni bilo programa, ki bi svojim državljanom omogočil prenos in izplačilo vlog, tako da je vse prepuščeno individualnim tožbam«.

Predvidevajo, da bodo prihranke dobili po pravni poti, ne s sukcesijo

V obširnem članku na dveh straneh to izpostavlja tudi Jutarnji list, ki se sprašuje, zakaj bi Bis sedaj sprejel posredovanje, potem ko ga je že dvakrat zavrnila in ko BiH, Srbija in Makedonija še vedno niso zainteresirane, da se vprašanje dolga LB reši v okviru nasledstva. Ob tem dodaja, da varčevalci LB iz teh držav, pa tudi hrvaški, veliko pričakujejo od nedavne sodbe proti Sloveniji Mednarodnega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki še ni pravnomočna. Pričakujejo, da bodo svoje prihranke dobili po pravni poti in ne s sukcesijo.

Jutarnji list še navaja, da je Slovenija hotela tudi vprašanje neprenesenih vlog prenesti v nasledstvo, »a se to vendar ni zgodilo«.

Večernji list meni, da sta pri dosegi dogovora popustili obe strani, prav tako pa meni, da vprašanje LB s tem ni rešeno. Dodaja, da so na Hrvaškem prav te dni sprejeli spremembo zakona o pravdnih postopkih, s katerim se 1. aprila uvaja možnost mirovanja postopkov na zahtevo strank - sprva za leto dni, nato pa se lahko zaprosi še za leto dni podaljšanja.

Uspeh Hrvaške in velik poraz Janeza Janše

Večernji list v komentarju z naslovom »Uspeh Hrvaške in velik poraz Janeza Janše« meni, da pomeni memorandum uspeh hrvaške diplomacije, največji poraženec pa da je slovenski premier Janez Janša, ki bo vstop Hrvaške v EU »spremljal iz opozicije, morda pa tudi iz zapora«. »Ali mu je ta status priskrbela blokada Hrvaške? Odgovor na to vprašanje je odvisno od tega, ali verjamete v slučaje,« dodaja komentator, ki je pred tem navajal pritiske ZDA in EU na Slovenijo, da spor reši in ratificira hrvaško pristopno pogodbo.

Večernji list opozarja tudi na možnost sproženja zahteve za razpis referenduma o hrvaški pristopni pogodbi v Sloveniji na podlagi zbranih 2500 podpisov. Na to opozarja tudi Slobodna Dalmacija, ki s tem v zvezi opozarja na možnost preložitve vstopa Hrvaške v EU.

Slobodna Dalmacija med drugim navaja tudi opozorilo odvetnika dela varčevalcev LB Milivoja Žugića, da bo sodne postopke težko znova sprožiti. Če nobena stran v štirih mesecih od začetka mirovanja postopka ne izrazi želje po njegovem nadaljevanju, sodišče meni, da je tožba umaknjena, je pojasnil. »Novo bo težko vložiti, ker se LB lahko sklicuje na zastaranje. Tako bi 300 milijonov evrov hrvaških davčnih zavezancev lahko odpihnil veter,« je dodal. Dejal je, da bo v skladu s spremembami zakona o pravdnih postopkih, ki bo začel veljati 1. aprila, odpravljen institut mirovanja.