"Nadaljevali pa bomo tudi dogovarjanja s potencialnimi kupci, vse v okviru uresničitve zaveze po odločbi Urada za varstvo konkurence (sedaj AVK), in s katerimi bi agencija soglašala," so poudarili na Delu.
Delo je nedavno na Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK) naslovilo prošnjo za vnovično podaljšanje roka, a je agencija prošnjo zavrnila.
Delo je svoj lastniški delež v Večeru na 79,24 odstotka povečalo novembra 2008. Takratni urad za varstvo konkurence pa mu je septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga v letu dni odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru.
V Delu sicer pravijo, da bi za zaključek postopkov prodaje deleža v Večeru potrebovali dva do tri mesece.
Potem ko je v prvem poskusu v vodo padel nakup s strani podjetja 3Lan, je propadla tudi prodaja družbi Medici iz Hamburga. Trenutno sta v igri za nakup Večera neuradno avstrijska družba Styria in javno znano predstavniki zaposlenih na Večeru.
Slednji, kot so poudarili, še vedno upajo na ugoden razplet nastale situacije, saj da so resen interesent brez slabih in špekulativnih namenov. Vendar pa njihovi postopki niso tako daleč, da bi lahko nemudoma izvedli notranji odkup, kot to zahteva AVK.
Kot je za današnje Delo pojasnil direktor AVK Andrej Krašek, odločitev AVK, da ne podaljša roka za prodajo Večera, za Delo zdaj ne pomeni "še nič tragičnega".
Sporočilo AVK je po njegovih besedah, da se morajo prodajalci resneje lotiti prodaje in jo izpeljati hitreje. Najvišja možna kazen, ki bi lahko doletela Delo, je deset odstotkov letnega prometa v koncentraciji udeleženih družb. A ta se uporablja le v izjemnih primerih, za najhujše kršitve konkurenčnega prava.
AVK lahko v primeru, kot je Večer, sprva izreče zgolj opomin ali po zakonu o upravnem postopku določi denarna kazen, v višini 1000 ali nekaj 1000 evrov. To pa lahko stori vsak dan, enkrat na mesec, do izpolnitve zavez, vse to po lastni presoji, še piše časnik.