Kot je razvidno iz najnovejših podatkov Ljubljanske borze in KDD, se dobršen del prometa tujcev izvede preko slovenskih borznih posrednikov, ki skupaj dosegajo 74-odstotni tržni delež. Opazno se povečuje tudi delež tujih posrednikov v borznem prometu, zdaj znaša 16 odstotkov. Med finančnimi posredniki je sicer vodilna Alta Invest z 22-odstotnim deležem v lanskem skupnem borznem prometu.

Delež slovenskih institucionalnih vlagateljev ostaja stabilen pri 34 odstotkih, medtem ko se bistveno zmanjšuje predvsem delež borznega prometa slovenskih fizičnih oseb, ki se je v zadnjih treh letih prepolovil in znaša 16 odstotkov. Po številu transakcij, ki so vrednostno razmeroma majhne, pa še vedno prevladujejo domače fizične osebe s skupno 55-odstotnim deležem vseh transakcij.

Spremembe v strukturi borznega prometa so odraz sprememb v naložbeni kulturi malih in institucionalnih vlagateljev. Predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa poudarja, da je Ljubljanska borza po strukturi vlagateljev vse bolj primerljiva z razvitimi kapitalskimi trgi, k čemur so po ocenah borze nedvomno pripomogle borzne aktivnosti zadnjih treh let - od uvedbe mednarodnega trgovalnega sistema Xetra in neposredne vključitve v trgovanje tujih finančnih posrednikov, do promocij najboljših borznih družb.

Kot še navajajo na Ljubljanski borzi, je borzni promet v letošnjem letu za 38 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, pri čemer pa tečaji delnic in indeksa SBI TOP precej nihajo. Vzpodbudno je dejstvo, da se zanimanje mednarodnih vlagateljev za delnice slovenskih družb še stopnjuje, saj se njihov delež v tržni kapitalizaciji delnic vztrajno povečuje in je konec januarja znašal že 14,19 odstotka.

V letu 2012 je indeks SBI TOP po dveh letih negativne donosnosti pridobil na vrednosti, in sicer sedem odstotkov. Najprometnejše so bile Krkine delnice, s katerimi se trguje v prvi kotaciji. Z njimi je bilo skupaj ustvarjenega 46,6 odstotka celotnega prometa z delnicami.

V letu 2012 se je po navedbah Ljubljanske borze povečal tudi nabor investicijskih priložnosti in možnosti nebančnega financiranja borznih družb. Na trg so se namreč uvrstili komercialni zapisi v skupni vrednosti 124 milijonov evrov.