Med 312 delavci, ki so bili še zaposleni na Kraškem zidarju, jih je bilo kar 234 iz občine Sežana. Na tamkajšnjem Uradu za delo je še vedno prijavljenih 121 nekdanjih delavcev, ki bodo na tem kraškem območju težko našli primerno zaposlitev. Delo so nekateri med njimi iskali tudi čez mejo, vendar je po besedah nekdanjega zaposlenega Martina Bizjaka tudi v Italiji velika kriza gradbeništva in tujih delavcev ne potrebujejo.
"Nekateri naši delavci so odšli iskat zaposlitev tudi v Avstrijo in Nemčijo, vendar se jim je godilo še slabše kot v Sloveniji. Nazaj prihajajo z žalostnimi življenjskimi zgodbami, večina med njimi brez plačila za opravljeno delo," je na današnji novinarski konferenci razkril nekdanji vodja sindikata KS90 v Kraškem zidarju Ibraga Dulić.
Zaradi tega upajo, da bodo vsaj del svojih prednostnih terjatev vendarle dobili izplačanih iz stečajne mase Kraškega zidarja. "Vendar za nas ne štejejo več besede, saj smo imeli že več sestankov s stečajno upraviteljico, pač pa dejanja. Denar želimo videti na računih nekdanjih delavcev," je povedal vodja sindikata gradbene dejavnosti pri KS90 Obala Damjan Volk.
Postopek stečaja Kraškega zidarja se vleče predolgo, od lanskega 14. avgusta bi bilo lahko več narejenega, je še prepričan Bizjak. K temu so po njegovem mnenju največ prispevali dolgotrajni postopki oddaje posameznih nepremičnin in premične lastnine Kraškega zidarja v najem ali previsoke najemnine ter nenehno preverjanje pristojne sodnice na koprskem okrožnem sodišču, če so cenitve nepremičnin prave in tako zaviranje začetka njihove prodaje.
Prisotni na današnji novinarski konferenci so izrazili željo in upanje po pospešitvi teh postopkov, ki bi prinesli vsaj delno poplačilo terjatev delavcev iz stečajne mase. Ob tem so prisotni delavci opozorili tudi na to, da so nekatere delovne stroje Kraškega zidarja videvali (in jih tudi fotografirali) na deloviščih v tujini, ob preverjanju pri stečajni upraviteljici pa ugotovili, da ni bilo znano, kje in koliko časa se že nahajajo tej stroji in kdo z njimi dela.
Predsednik Konfederacije sindikata KS90 Peter Majcen je izrazil upanje, da bo nova zakonodaja o stečajnih postopkih, ki jo pripravlja vlada, vendarle uspela nekoliko omiliti podobne zgodbe, kot so jih doživljali nekdanji zaposleni delavci v gradbeništvu.
"Ne morem verjeti, da so se vsi stečaji v gradbeništvu dogajali slučajno, tu nosi veliko odgovornost politika. Upam, da bo to z novo zakonodajo vsaj delno popravila, čeprav je za mnoge prišla vsaj nekaj let prepozno," je dejal Majcen, ki je prepričan, da je sedanja zakonodaja omogočala uničevanje tudi dobrih podjetij in poplačilo največjih upnikov, ki so največkrat le banke, "ki kot soodgovorne mislijo zgolj na svoje ozke interese, politika pa bi morala razmišljati o družbenem interesu, vendar ne opravlja svoje naloge".