Dars in Mestna občina Ljubljana, ki jo vodi Zoran Janković, sta v začetku julija podpisala sporazum o sovlaganju pri razširitvi Zaloške ceste med vzhodno ljubljansko obvoznico in Zadobrovo. Omenjenega odseka ni mogoče najti v nobenem od temeljnih dokumentov, ki po zakonu o Darsu temu določajo, katere (avto)ceste lahko gradi in obnavlja. To odpira vprašanje, ali je imela uprava Darsa za sklenitev sporazuma z MOL sploh pravno podlago. Prav tako daje prostor špekulacijam, da je šla uprava Darsa na čelu z Matjažem Knezom, ki izhaja še iz časa zadnje vlade Janeza Janše, morda tudi zaradi drugih motivov močno na roke županu Jankoviću.
Gre za dolgo načrtovani odsek, ki so ga na ljubljanski občini resneje začeli pripravljati v prejšnjem desetletju. Leta 2009 je tako podjetje LUZ izdelalo projekt za gradbeno dovoljenje, ki so ga nazadnje dopolnili marca letos. A so na občini pri tem naleteli na težavo. Del zemljišč, namenjenih novi Zaloški cesti, je namreč v lasti Darsa. Če bi torej občina na njih želela graditi, bi jih pred tem morala odkupiti. To pa bi jo po naših podatkih stalo vsaj pol milijona evrov.
Zemljišče raje »posodili« kot prodali
Toda zdi se, da so šli na Darsu občini pri projektu močno na roko. Z njo so namreč podpisali sporazum, s katerim so h gradnji nove zaloške štiripasovnice na zemljiščih, ki so v lasti Darsa, pristopili kot soinvestitor, in to na zemljiščih, ki so v lasti Darsa. To torej pomeni, da se občini niso odločili prodati ne zemljišč ne stavbne pravice zanje. S tem so občini prihranili precej časa in denarja. Zdaj bo namreč lahko zaprosila za gradbeno dovoljenje, ne da bi ji bilo pred tem treba zemljišča odkupiti.
A v zgodbi sta ključni dve vprašanji. Prvič, ali in kdaj bo Dars, ki je gospodarska družba v izključni lasti države, zemljišča sploh prodal MOL. Čeprav na Darsu zatrjujejo, da jih na občino ne bodo prenesli neodplačno, so si na državni družbi za avtoceste pred dogovorom močno poslabšali pogajalski položaj. Z občino so se namreč dogovorili, da »bodo medsebojna lastninskopravna razmerja uredili najpozneje do predaje predmetnega dela ceste v promet«. Ali drugače: očitno obstaja verjetnost, da bo Dars ostal lastnik zemljišča tudi po tem, ko bo na njem že nova štiripasovnica.
In tu nastopi vprašanje številka dve: na kakšni pravni podlagi se je Dars sploh lahko odločil za soinvestitorstvo v Zaloško cesto? Te namreč ni mogoče najti v nobeni od različic Nacionalnega programa gradnje avtocest, Darsovi bibliji, ki ji mora pri gradnji slediti tudi po zakonu. Res je, da omenjeni program navaja 34 kilometrov navezovalnih cest na avtocestno omrežje, a nove Zaloške ni med njimi. Prav tako je ni v dodatnem avtocestnem programu. Sporazum z MOL torej dejansko pomeni, da bi lahko Dars kot soinvestitor sodeloval pri gradnje katere koli državne ali občinske ceste v Sloveniji, saj se njegove takšne ali drugačne pomoči verjetno ne bi branila nobena od občin.
Je pravna podlaga kar občinski odlok?
Na Darsu so nam pri vprašanju o pravni podlagi za podpis sporazuma z MOL navedli dva dokumenta. Najprej vladno uredbo o lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani. V njej, so dodali, je poleg gradnje avtoceste opredeljena tudi gradnja štiripasovnega priključka Zaloške ceste na vzhodno obvoznico. Gre za uredbo iz leta 1994. A pri tem velja poudariti, da sta MOL in Dars dve leti kasneje (1996) podpisala pogodbo o sofinanciranju gradnje avtocestnih odsekov. Ta omenja povezavi Malence–Šentjakob in Zadobrova–Tomačevo, ne pa tudi štiripasovne Zaloške ceste. Prav tako ni jasno, zakaj bi Darsu, ki ima »svoj« zakon, pravno podlago dajala uredba, ki sicer omenja le »avtocestni priključek« na Zaloško.
Na Darsu so iz rokava potegnili še en dokument – odlok MOL o lokacijskem načrtu za Zaloško cesto iz leta 1998. In kaj ima občinski odlok skupnega s pravno podlago za Darsove posle? »Oba omenjena prostorska akta se vsebinsko in prostorsko prekrivata tako, da sta stranki sporazuma iz tega naslova zavezani k skupnemu pristopu k uresničitvi predmetnega projekta,« odgovarjajo na Darsu.
