Uprava Darsa se je za ustanovitev posebnega podjetja, na katerega je prenesla trženje optičnega omrežja, lansko jesen odločila kljub temu, da je njeno namero že pred tem pod drobnogled vzela komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
V Darsu, ki ga vodi Matjaž Knez, so nam tako včeraj potrdili, da jih je KPK že v začetku septembra, torej skoraj dva meseca pred ustanovitvijo podjetja Delkom, zaprosil za podatke v povezavi s to odločitvijo. Kaj natančno je zanimalo KPK, v Darsu niso razkrili. Pojasnili so le, da so komisiji v nekaj dneh odgovorili in ji hkrati poslali tudi poslovni načrt Delkoma. Toda po naših informacijah je KPK od Darsa zahteval celotno dokumentacijo, povezano s »projektom Delkom«. Razlog: sum korupcijskih ravnanj pri trženju tristo kilometrov dolgega optičnega omrežja v lasti državne družbe za avtoceste. Te naj bi v komisiji, ki jo vodi Goran Klemenčič, utemeljili s povečanjem zanimanja zasebnih podjetij za trženje in nadgradnjo tega omrežja.
Prav sume KPK zdaj v Darsu uporabljajo kot argument za ustanovitev Delkoma. »S tem smo se želeli izogniti pritisku iz okolja, da bi trženje elektronskih komunikacij oddali zasebnim podjetjem,« so pojasnili včeraj. A ta navedba je, milo rečeno, nenavadna. Ravno s prenosom trženja na Delkom so v Darsu odprli pot morebitni privatizaciji tega omrežja. Novo podjetje bo namreč po pogodbi omrežje za Dars upravljalo še leto dni po tistem, ko bo morda prešlo v last drugega večinskega lastnika. Logike prav tako ni mogoče najti niti v nekaterih preostalih argumentih, s katerimi Dars upravičuje ustanovitev Delkoma. V Darsu so tako med drugim zatrdili, da bo družbi ostal ves letni dobiček, ki ga bo ustvaril Delkom. Toda že včeraj smo razkrili, da bo na računu novega podjetja ostalo do 40 odstotkov vseh prihodkov, ki jih bo to ustvarjalo z upravljanjem in trženjem omrežja. Te pa bo lahko porabljalo po lastni presoji, torej mimo Darsa.
Že v naslednjih dneh bo jasno tudi, ali in koliko zakonov in drugih pravnih aktov so z ustanovitvijo Delkoma »pohodili« na Darsu. Ključno vprašanje je, ali so s tem kršili koncesijsko pogodbo z državo. Ne le da pred tem niso pridobili soglasja vlade. Dars je na Delkom prenesel tudi precejšnje premoženje, saj je samo v kapital podjetja vplačal kar 200.000 evrov. V Sodu, ki do ustanovitve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v imenu države upravlja njeno premoženje, so nam včeraj potrdili, da so nadzornike Darsa pozvali k »seznanitvi z dejstvi o morebitnem kršenju koncesijske pogodbe«. »Vendar odgovora še nismo dobili,« so dodali. V Darsu o tem, ali so kršili pogodbo ali ne, ne dopuščajo dvoma. Kot so nam razložili, je država kot ustanovitelj in edini delničar Darsa zastopana v nadzornem svetu družbe. »S tem ko je nadzorni svet soglašal z ustanovitvijo podjetja, je soglasje dala tudi država v smislu določb koncesijske pogodbe,« so pojasnili v Darsu in dodali, da je nadzorni svet za odločanje o ustanavljanju hčerinskih družb pristojen že od marca 2011.
Druga dilema je, ali lahko Dars omrežje ob avtocestnem križu, ki ga je zgradil z javnim denarjem, sploh trži na nameravani način, saj bi vsaj v teoriji moralo biti dostopno vsem. V Darsu pojasnjujejo, da so »do zdaj samo na eni pogodbi za prodajo prenosa podatkov po optiki drugemu podjetju v Sloveniji izgubili približno pol milijona evrov prihodkov na leto«. A s tem spet niso odgovorili na izhodiščno vprašanje: zakaj te pogodbe ne more izboljšati ali prekiniti sam Dars, namesto da bo to počelo posebno hčerinsko podjetje? Med strankami, ki jih je Dars že prenesel na Delkom, so sicer poleg Telekoma še Softnet, Tušmobil, Metronet, Telemach, Elektro Turnšek (pred časom ga je kupil Telemach) in Javna razsvetljava.
