Knez je pojasnil, da je bilo za gradnjo avtocest v preteklosti najetih veliko posojil in sprejetih 24 poroštvenih zakonov, vendar pa projekt ni bil voden kot celovit in tako finančno zaključen.
Obveznosti bi porazdelili v naslednja obdobja
»Danes se zaradi tega ne moremo pogovarjati z vsemi bankami. Finančnemu ministrstvu smo februarja letos predlagali nekakšen združeni krovni poroštveni zakon,« je poudaril prvi mož Darsa.
Družba bi namreč obveznosti rada porazdelila v naslednja obdobja. Zakon bi po njegovem mnenju olajšal upravljanje s finančnim dolgom, saj bi lahko izdali nove obveznice, reprogramirali posojila, novih pa ne bi najemali. Doslej od vlade še niso prejeli odgovora, čeprav, kot je poudaril Knez, potrebujejo le okvir in podporo modelu cenovne politike.
Povišanje cen vinjet ni ključ za rešitev
Pri vinjetnih vozilih so na Darsu predlagali dodaten razred za lahka dostavna vozila, saj gre za vozila, ki so namenjena opravljanju gospodarske dejavnosti. Knez je pojasnil, da gre za pretežno za tuje kombije, ki so pogosto preveč naloženi, so povzročitelji največjega števila nesreč, za povrhu pa niti nalepk ne kupujejo.
Če bi ceno vinjet za osebna vozila s sedanjih 95 evrov dvignili na 110 evrov, bi Darsu to prineslo dodatnih največ osem milijonov, kar pa, kot meni Knez, ni ključ za rešitev. Pojasnil je, da želijo s svojimi predlogi zaščititi slovenske davkoplačevalce, da ne pride do tega, da Dars ne bo uspel plačati svojih obveznosti in sicer tako, da bi to plačali uporabniki. »Mi ne zagovarjamo podražitve vinjet,« je poudaril.
Višje cestnine za večje onesnaževalce
Za večje onesnaževalce pa predlagajo višje cestnine, take, ki bodo primerljive s cestninami v sosednjih državah. Slovenija je s 7000 tovornjaki na dan, ki prevozijo avtocestni križ, med bolj tranzitnimi v Evropi, kar 73 odstotkov uporabnikov pa je iz tujine. »Število prevozov se povečuje, prihodki od cestnin pa padajo,« je dejal Knez.
Z elektronskim cestninjenjem tovornega prometa bi sicer, kot je ocenil, pobrali več cestnine, ekološka obremenitev bi bila manjša, znižali bi se tudi stroški pobiranja cestnin. Ker je državna revizijska komisija razveljavila postopek oddaje javnega naročila za vzpostavitev elektronskega cestninjenja, Dars sedaj pripravlja nov razpis, ki bil lahko bil objavljen še to jesen.
Padec ključnih razpisov
»Nam so padli pravzaprav ključni razpisi. Elektronsko cestninjenje, odbojne ograje, protihrupne ograje, kjer so v igri tudi evropska sredstva, ki jih moramo koristiti do leta 2015. In zavarovanje odgovornosti uprav,« je pojasnil. Na Zahodu so taka zavarovanja odgovornosti uprav, kot je poudaril, sestavni del pogodb o zaposlitvi, saj se tako zavarujejo interesi družbe.
Ker je Alpine Bau postal insolventen kakšen mesec pred dokončanjem vseh gradbenih del v predoru Markovec, bo Dars sedaj iskal izvajalca za dokončanje del in odpravo pomanjkljivosti. »Z malo optimizma upam, da bo predor končan pred prihodnjo turistično sezono. Kar pa ne bo rešilo problema prometa na primorski avtocesti,« je ocenil.
Priprave 300-milijonskega projekta
Kar se tiče zastojev pred Karavankami, je Knez pojasnil, da mora biti druga cev v karavanškem predoru končana do aprila 2019, 300-milijonski projekt pa se zdaj pripravlja.
Pojasnil je še, da noben izmed sporov med Darsom in podizvajalci SCT še ni rešen. »Zahtevke podizvajalcev enakopravno rešujemo, tako tiste, kjer so začeti sodni postopki, kakor tudi izvensodno. Letos smo zahtevke znova preučili in jih s svojimi zaključki že seznanili,« je dodal.
