Obstaja razlog za sum, da je uprava Darsa pri javnem naročanju sistema za videonadzor in avtomatsko detekcijo prometa v predoru Karavanke kršila zakonodajo.
S tem je šla na roke podjetju Tenzor, »staremu znancu« iz razpisov za opremo v predorih. Plačala mu je namreč tudi dela, ki jih prvotno javno naročilo ni zajemalo. To dokazujejo dokumenti, ki smo jih dobili na vpogled v uredništvu Dnevnika. Iz njih je razvidno, da Dars s 356.000 evrov vrednim aneksom, ki ga je novembra lani odobril Tenzorju, podjetju ni plačal le »dodatnih del« v predoru Karavanke, ampak je z njim pokril tudi stroške prenove nadzornega centra Hrušica. Njenega izvajalca so na Darsu še pred časom želeli izbrati z ločenim javnim razpisom, za katerega so po naših informacijah že pripravili tudi projektno-tehnično dokumentacijo.
Začetek zgodbe sega v avgust 2011. Takrat je Dars še pod vodstvom Mateje Duhovnik objavil javni razpis, s katerim je iskal postavljalca sistema za videonadzor in detekcijo prometa v Karavankah. Maja 2012 so se na Darsu odločili, da posla ne bodo oddali. Na to odločitev so se pritožili trije ponudniki, med drugim tudi Tenzor, ki je na razpisu nastopal skupaj s hrvaško družbo Promel. Junija 2012, ko je Dars že vodil Matjaž Knez, je državna revizijska komisija Tenzorju ugodila. Že septembra istega leta je Dars za izvajalca del v predoru izbral Tenzor. Cena posla: 2,3 milijona evrov. Javno naročilo je zajemalo izdelavo tehnološkega elaborata, montažna dela v predoru, odstranitev starega sistema, testiranja in vzdrževalna dela.
Dars plačal tudi gradbena dela, pohištvo...
Dobro leto dni pozneje je Dars s Tenzorjem podpisal še aneks. Uradni razlog: »Dodatna dela, ki niso bila vključena v prvotno naročilo in so zaradi nepredvidenih okoliščin postala potrebna za izvedbo naročila.« Vrednost aneksa (356.000 evrov) je sicer do evra enaka začetni ocenjeni vrednosti, ki so jo pred novimi pogajanji s Tenzorjem določili na Darsu. S tem so ceno javnega naročila v Karavankah dvignili na skoraj 2,7 milijona evrov.
Iz popisa postavk, ki jih je z aneksom plačal Dars, je razvidno, da je Tenzor denar dobil tudi za dela in storitve, ki jih prvotni javni razpis ni zajemal. Na Darsu so namreč v aneks »stlačili« tudi popolno prenovo nadzornega centra Hrušica, kjer Darsovi uslužbenci dnevno spremljajo dogajanje pod Karavankami. Tenzorju tako niso plačali le tistih del v Hrušici, ki so nujna zaradi funkcionalnosti sistema videonadzora in detekcije, ampak tudi gradbeno-obrtniška dela, nakup novega pohištva za center, električne instalacije, razsvetljavo, klimatske naprave...
Dars se je s prenovljenim nadzornim centrom Hrušica že v začetku januarja pohvalil tudi v sporočilu za javnost. A pri tem so v državni družbi za avtoceste zamolčali, da je bila prenova nadzornega centra v Hrušici že pred tem predvidena kot samostojno javno naročilo. Zanj so na Darsu že pred časom pripravili vso dokumentacijo in celo izbrali recenzenta, ki jo je pregledal. Ključno je, da so na Darsu v tej dokumentaciji upoštevali tudi preselitev centra iz Hrušice v že delujoči večji regionalni center v Dragomlju. A vsa dokumentacija in delo sta bila očitno zaman. Projekt Hrušica so tako na Darsu raje »pripojili« k javnemu naročilu za videonadzor v Karavankah, od česar je imel največ koristi Tenzor. Njegova izbrana ponudba za videonadzor je bila namreč več kot dvakrat nižja od Darsove ocenjene vrednosti posla (4,9 milijona evrov). Z aneksom so tako v Tenzorju »popust« uspeli zmanjšati.
Dars pod Knezom gre rad na roke Tenzorju
Na Darsu krivdo za zaplet sprevračajo na vložene zahtevke za revizijo, ki so za več kot dve leti preložili izvedbo javnega naročila pod Karavankami. »V tem obdobju so se na objektu predora Karavanke izvedla druga večja obnovitvena dela: sanacije nadzorno-krmilnega sistema, sistema detekcije in javljanja požara, prometne signalizacije in radijskega sistema v predoru, ki so bila terminsko predvidena po izvedbi prej omenjenega naročila,« so pojasnili na Darsu. »Določene zmogljivosti prenosnih sistemov, napajanja in prostorov (v nadzornem centru Hrušica, op. a.) so bile zaradi tega že zasedene. Za dokončanje del in vzpostavitev funkcionalnosti sistema in nadzornega centra so bila zato potrebna dodatna dela,« so dodali na Darsu.
A tudi tej zadregi bi se lahko na Darsu izognili: bodisi s hkratno objavo javnega razpisa za Hrušico bodisi s hitrejšo preselitvijo nadzornega centra v Dragomelj. Pri popolni obnovi centra, ki ga nameravajo preseliti, bode v oči tudi podatek, da gre že za drugi posel aktualne Darsove uprave, pri katerem je ta tako ali drugače favorizirala Tenzor (njegovi lastniki so Miran Senčar, Miha Senčar in Albert Bene). Že novembra 2012 je tako Dars konzorciju Tenzorja in hrvaškega Dalekovoda oddal 13,7 milijona evrov vredno izvedbo elektro-strojnih del v predoru Markovec, čeprav je najugodnejšo, 400.000 evrov cenejšo ponudbo oddal konzorcij petih družb (Iskra Sistemi, Riko, IMP, Javna razsvetljava in Technix). Pozneje so na Darsu to odločitev – domnevno zaradi poslovnih težav Dalekovoda – razveljavili.
