Glavna obravnava zoper Lipovca in ostale obtožene se bo začela v torek, saj so bili predobravnavni naroki za ostale že izvedeni. Na ljubljansko okrožno sodišče je v torek prišel le nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski, ki je dejal, da ni storil očitanih kaznivih dejanj.

Preostali štirje obtoženi - nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot, nekdanji svetovalec za finance v Istrabenzu Kristjan Sušinski in lastnik Sportine Bahtijar Bajrović - pa se predobravnavnih narokov niso udeležili, saj po besedah njihovih zagovornikov niso imeli namena priznati krivde.

Lipovec je sicer po mnenju tožilstva s pripravo opcijskih pogodb pri prodaji dveh paketov Istrabenzovih delnic skušal prikrivati povezave med Pivovarno Laško in družbo Microtrust, ki je delnice kupila.

Zagovornik Lipovca Samo Ilc je danes predlagal, da sodišče zasliši Lojzeta Udeta, ki je obravnaval posle in pogodbe, pri katerih je bil udeležen obtoženi Lipovec in na katere letijo očitki obtožbe. Ilc je predlagal tudi izvajanje listin, iz katerih je po njegovem mnenju razvidno, da pivovarna s prodajo delnic ni bila oškodovana.

Do kaznivih dejanj naj bi prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov, nato je pivovarna prodala Plinfin za 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.

Čeprav Pivovarna Laško sprva v postopku ni sodelovala kot oškodovana stranka, pa se je sodnemu procesu priključila v torek, ko je vložila pravno premoženjski zahtevek zaradi oškodovanja.

Ilc je danes dejal, da zahtevek v ničemer dodatno ne utemeljuje trditev o oškodovanju pivovarne in večinoma le sledi navedbam v obtožnici. "Iz dopisa pivovarne, ki ga je oktobra 2010 poslala tožilstvu, je razvidno, da so bile pivovarni že takrat znane vse okoliščine sklepanja poslov, saj je Šrot, kot to navaja Pivovarna Laško, pojasnil, kakšni so bili motivi in razlogi za prodajo dveh spornih paketov delnic," je poudaril zagovornik.

Opozoril je tudi, da je Pivovarna Laško v letu 2010 skupaj z odvisnimi družbami vložila več odškodninskih tožb zoper Šrota, v njih pa od njega zahteva preko 100 milijonov evrov.

Zastopnik pivovarne Valter Bogataj je dejal, da ni prav nič nenavadno, da je oškodovanec svoj zahtevek priglasil v tej fazi postopka, niti to, da se v njem sklicuje tudi na trditve in dokazne predloge tožilstva. "Pomembno je le to, da oškodovanec lahko v skladu z zakonom svoj premoženjsko-pravni zahtevek vloži kadarkoli pred zaključkom glavne obravnave," je še pojasnil.

Tožilec Jože Kozina pa je ob tem dejal, da obramba "nekritično in vse povprek" s predlaganjem številnih izvedencev išče pomoč pri dokazovanju, da je bila prodaja delnic v dobro družbe. Po njegovem bi bila postavitev izvedenca, ki bi pojasnil, zakaj Šrotovo skrivanje pogodb ni bilo kaznivo dejanje, "na robu smešenja ugleda institucije sodišča".

Tožilstvo je po njegovih besedah sicer prepričano, da bo lahko dokazalo, da so obtoženi leta 2007 bedeli nad vsemi ključnimi in upravljavskimi točkami te večfazne transakcije ter po potrebi, da ustvarijo vtis poslovne korektnosti in dobičkonosnosti, uporabljali tudi "slamnate gospodarske družbe", kot je bila Plinfin, da bi zavedli morebitne nadzornike oz. preiskovalce tega posla.

Ilc je ob tem ponovil, da je Pivovarna Laško leta 2010 ugotavljala, da prodajna cena delnic Istrabenza ni mogla predstavljati oškodovanja družbe, saj je bil tečaj delnic pri prodajni vrednosti nazadnje maja 2004.