Čufer je kot gost današnje seje upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Ljubljani med prioritetami vlade izpostavil ukrepe, ki bodo podjetjem omogočili dostop do finančnih virov, določitev smernic upravljanja z državnim premoženjem in fiskalno konsolidacijo.
Do razdolžitve ne more priti čez noč
Strinjal se je z gospodarstveniki, da podjetja, odkar se je začela kriza, nimajo pravega dostopa do finančnih virov. Prepričan je, da je vlada s prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank velik del tega problema odpravila.
Podjetja pa, kot je dejal, do virov financiranja ne morajo dostopati tudi zaradi lastne prezadolženosti. »Med leti 2005 in 2010 so se podjetja prezadolževala za projekte, ki niso bili najbolj dobičkonosni, kar jih bremeni še zdaj,« je poudaril. Do razdolžitve podjetij, kot je poudaril, ne more priti čez noč, upa pa, da jih bodo vsaj večino lahko razdolžili letos.
Kot pomemben korak v tem procesu je finančni minister izpostavil zakon o razdolževanju podjetij. Tega bi se, kot je dodal, najverjetneje dalo še izboljšati, vendar je pri njem ključno, da omogoča pravni vzvod za hitrejše razdolževanje podjetij, ki je pogoj za doseganje gospodarske rasti.
Rigidnost na trgu dela
»Podatki za izvoz kažejo, da se prvi koraki v tej smeri že dogajajo,« je ocenil. Med ovirami, ki zavirajo gospodarsko rast, je Čufer izpostavil rigidnost na trgu dela in lastniško strukturo podjetij ter rigidnosti na drugih področjih, ki jih je treba odpraviti. »Te rigidnosti onemogočajo gospodarstvu, da se hitro odziva. Ko bo to odpravljeno, bo odpravljena večina ovir,« je poudaril Čufer.
Med prioritetami je izpostavil tudi spremembe zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH). Po njegovem mnenju je treba ob prodaji podjetij, ki so na seznamu za privatizacijo, poiskati tudi čim bolj učinkovit način upravljanja državnega premoženja in ugotoviti, katere naložbe so strateške. Kjer ni smiselno, da je država lastnik, se mora država po njegovem mnenju tudi umakniti iz lastništva.
Tretji steber je fiskalna konsolidacija, pri kateri se je treba zavedati, da Slovenija deluje znotraj enotnega evropskega denarnega okvira. Država mora, kot je poudaril Čufer, uravnotežiti javne finance s fiskalnim pravilom in paziti, da se preveč ne zadolži.
Podjetja, prisesana na evropski denar
»Že lani smo se ob sprejemu proračuna zavezali k davčni stabilizaciji, da stvari pustimo predvidljive na sedanji ravni,« pa je odgovoril na očitke gospodarstvenikov, da jim vlada z vedno novimi obremenitvami otežuje poslovanje.
Čufer je še izpostavil, da ga je kot začasnega gospodarskega ministra presenetilo, koliko nepovratnih sredstev podjetja dobijo prek različnih kanalov. Ob tem je izpostavil potrebo po učinkovitejšem koriščenju teh sredstev. "Edina strateška usmeritev doslej je bila, kako razvijati podjetja, ki so prisesana na evropski denar," je dejal.
Investicije na ravni izpred desetih let
Predsednik GZS Samo Hribar Milič pa je ministra opozoril, da se vse večji delež javne porabe namenja za zaposlene in socialne transferje, medtem ko se spodbude za gospodarstvo zmanjšujejo.
Investicije so na ravni izpred desetih let, gospodarske družbe pa so izrazito zadolžene in premalo dobičkonosne. Že potrjeni in napovedani novi davki in obremenitve po njegovem mnenju pomenijo »strel v koleno ambicijam po novi gospodarski rasti in novim delovnim mestom«.
V razpravi s člani upravnega odbora je Čufer poudaril, da je problem slovenskega gospodarstva tudi, da nekatera podjetja vztrajajo v panogah, v katerih so izrazito negativno trendi. To sicer ne pomeni, da morajo ta podjetja v stečaj, vendar pa morajo poiskati alternative in rešitve, verjame. »Pred nami ni konca krize, morda najtežji del še prihaja,« je še dodal o makroekonomskih obetih za Slovenije.
Tisto, kar vlada po njegovem mnenju v tem trenutku lahko stori za gospodarstvo, je to, da omogoči dobre pogoje za poslovanje. »Tri milijarde evrov, ki smo jih dali v banke, niso namenjeni samo bankam, temveč vnovičnemu začetku financiranja podjetij,« je pojasnil Čufer.
