Največji kupci Cimosa so se v teh dneh ponovno mudili v Sloveniji, da bi prejeli najnovejše informacije o stanju v družbi. Njihov tokratni obisk pa ni minil brez zapletov in presenečenj. S sestanka, na katerem jih je na njihovo prošnjo sprejel finančni minister Uroš Čufer, so pred začetkom odslovili prvega nadzornika Cimosa Vojka Antončiča, predsednika uprave Jerka Bartoliča in predstavnike lastnikov.
Nastalo zagato so na finančnem ministrstvu utemeljili s tem, da omenjeni na sestanek niso bili vabljeni. O čem natančno je tekla beseda, ni znano, po neuradnih informacijah pa so bili predstavniki kupcev – BMW, PSA, Honeywell Turbo Technologies... – po sestanku pomirjeni. To nakazuje, da so od Čuferja dobili zadostna zagotovila o rešitvi Cimosa. Na ministrstvu so pojasnili, da pogajanja o finančnem prestrukturiranju Cimosa med DUTB, bankami in preostalimi upniki »potekajo dobro in so v zaključni fazi«. Zato pričakujejo, da bo v dobro družbe z vsemi deležniki v najkrajšem možnem roku dosežen celovit dogovor.
Zaskrbljenost kupcev nad usodo Cimosa je v zahtevni avtomobilski industriji popolnoma razumljiva. Še posebno če vzamemo v obzir, da bi moralo do končnega dogovora o reprogramiranju posojil po prvotnem načrtu priti najkasneje do konca lanskega leta. Toda Čufer v nasprotju s pričakovanji ni poskrbel, da bi se zadani načrti uresničili, s čimer bi imel Cimos verjetno večje možnosti, da postane dolgoročno delujoča družba in povrne posojila državnim bankam. Vodstvo DUTB naj bi konec lanskega leta celo zagrozilo, da bo Cimos končal v stečaju, če ne bo v roku meseca dni podpisan dogovor z bankami o reprogramiranju posojil. To se ni zgodilo, vendar poznavalci razmer velik del krivde pripisujejo ravno DUTB.
Če bi do konca lanskega leta sklenili dogovor, bi bilo med drugim na voljo dovolj časa, da bi marca letos izpeljali tudi dokapitalizacijsko skupščino. Ker se to ni zgodilo, Cimosovi kupci in tudi dobavitelji postajajo vedno bolj nestrpni. Pojavila se je tudi dodatna težava, na katero verjetno ni pomislil nihče na finančnem ministrstvu in bo dodatno podaljšala že tako dolgotrajni proces sanacije Cimosa. Gre za unovčevanje jamstvenih shem. Med bankami, ki so naredile ta korak, je po naših informacijah tudi Abanka Vipa. Za to naj bi se odločila, ker da bi od države z unovčenjem garancije prejela več kot s prenosom terjatev do Cimosa na DUTB. Temu bi se ministrstvo za finance izognilo, če bi na DUTB poleg terjatev NLB in NKBM prenesla tudi terjatve Abanke. Zaradi hitrega spreminjanja lastništva terjatev se lahko zgodi, da v okviru načrtovane konverzije terjatev v kapital Cimosa ne bo natančno znano, koliko sploh znašajo terjatve države do koprske družbe. V skupščinskem sklepu mora biti medtem jasno navedeno, kdo in v kolikšnem obsegu bo dokapitaliziral Cimos.
Po predlogu Cimosa bi se v kapital pretvorilo slabih 200 od 400 milijonov evrov posojil. Medtem ko bi polovico od preostalih 200 milijonov evrov posojil začeli odplačevati takoj, bi odplačevanje preostanka dolga preložili za nekaj let. Dogovarjanja med bankami upnicami po naših informacijah potekajo v smeri konverzije dolgov oziroma terjatev v kapital. To bo med drugim pomenilo, da se bodo deleži obstoječih lastnikov (Modra Zavarovalnica, Banka Koper, Kovinoplastika Lož, DSU, Triglav Naložbe...) znižali. Obstaja tudi možnost, da bodo v celoti razlastninjeni.
Zavlačevanje s sklenitvijo končnega sporazuma z bankami otežuje tudi prodajo hčerinske družbe Litostroj Power, ki proizvaja turbine za hidroelektrarne. V ožji izbor za nakup so se uvrstili češka družba Energo Pro, drugi največji češki finančni sklad KKCG in slovensko-hrvaški konzorcij Kolektor Group – Rade Končar. Na podlagi danega posojila v višini približno 60 milijonov evrov ima na premoženju in lastniškem deležu Litostroja Powra vknjiženo hipoteko SID banka. Ker banke težave Cimosa poskušajo reševati celovito, je dogovorjeno, da naj bi po umiku hipoteke SID banke s premoženja Litostroja Power ta banka pridobila drugo zavarovanje. Ker pa končni dogovor še ni sklenjen, vodstvo Cimosa z možnimi kupci za Litostroj Power še ni pristopilo k zaključnim pogajanjem.
V lanskem letu je matično podjetje Cimos doseglo 359 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za sedem odstotkov manj kot leta 2012. Pri tem je dobiček iz poslovanja (EBIT) znašal 4,4 milijona evrov. Koliko izgube je lani pridelala družba, še ni znano. Zaradi odpisov vrednosti premoženja in posojil naj bi bila izguba, tako kot leta 2012, ko je znašala 74 milijonov evrov, visoka.
