Košorok je spomnil, da so bile v poroštveni pogodbi podane štiri zahteve, med drugim se nanašajo na vrednost - da se investicija ne sme dražiti - in časovnico projekta. »Danes lahko ugotovimo, da sta časovnica in vrednost projekta kršeni,« je poudaril in dodal, da sta ti dve komponenti neločljivo povezani.

Zaskrbljujoča dejstva

»Dejstva, ki so na mizi, so zaskrbljujoča,« je poudaril. Ob tem je pojasnil, da če govorimo o podražitvi Teša 6 za 140 milijonov evrov, je treba vedeti, da je bila večina, dve tretjini, te vsote že znane pred podpisom pogodbe z ministrstvoma za finance in infrastrukturo ter preden je DZ sprejel poroštveni zakon.

Obseg same naložbe po Košorokovih besedah ne narašča, dejstvo pa je, da je bilo od leta 2008 podpisanih osem aneksov in na podlagi teh aneksov vrsta variacij.

»Dejstvo je, da se projekt podaljšuje za eno leto,« je poudaril in dodal: »Bolj ko časovnico raztegujemo, dražji je projekt«.

Prenizko ocenjeni stroški financiranja

Po njegovih pojasnilih so bili v zadnjem noveliranem investicijskem programu prenizko ocenjeni stroški financiranja - ocenjeni so bili na 82 milijonov evrov, potem ko so bili v predhodnem programu ocenjeni na slabih 130 milijonov evrov.

Po današnjih ocenah so ti stroški podcenjeni vsaj za 50 milijonov evrov. Ti so zdaj upoštevani v teh dodatnih 140 milijonih evrov, zaradi katerih se je naložba podražila na 1,44 milijarde evrov.

Pogodbene kazni zaradi zamud, ki so nastale zaradi sprejemanja poroštva, so ocenjene na okoli 25 milijonov evrov, je navedel. A po Košorokovih pojasnilih te kazni ne bi plačali, če tedanje vodstvo Teša ne bi podpisalo aneks k pogodbi, v katerem se je zavezalo, da bo DZ poroštveni zakon sprejet najkasneje do 20. maja 2012.

Časovnico bi z novembra 2015 radi premaknili na poletje

Zdaj si v HSE in Tešu po njegovih zagotovilih zelo prizadevajo, da bi časovnico čim bolj potegnili nazaj. »Naredili bomo vse, da se časovnica poskusnega obratovanja premakne z novembra 2015 čim bolj na poletje,« je napovedal Košorok.

Direktor Teša Peter Dermol je pojasnil, da so v Tešu opravili analizo stanja na tri presečne datume. Najprej na 30. november lani, ko je bila podpisana pogodba z ministrstvoma -ž e takrat je vrednost projekta presegala 1,4 milijarde evrov, ta dan pa je bil z Alstomom podpisan dodaten aneks, ki je dodatno zakasnil projekt.

Naslednji presečni datum je bil 10. april letos, ko je bil že upoštevan končan suspenz s strani Alstoma - takrat je investicija znašala 1,44 milijarde evrov.

Pripravljajo končni obračun

Tretji presečni datum pa je bil, ko so od Alstoma dobili terminski plan, ki je nastal kot posledica suspenza. Investicijska vrednost se ni spremenila in ostaja pri 1,44 milijarde evrov, uporabno dovoljenje je predvideno za avgust 2016.

Po njegovih pojasnilih so odstopanja na gradbenem delu, med temi je omenil preplačila Primorju v preteklosti (gre za več milijonov evrov plačil za dela, ki jih niso izvedli). Zdaj sicer pripravljajo končni obračun, ki bo pokazal dokončno številko. Na opremi je predvidenih 58 milijonov evrov stroškov, kar je več od ocene v investicijskem programu; gre za 23 milijonov evrov dodatnih montažnih del.

Kot je še dodal Dermol, so v pogovorih z Alstomom, ki gredo v smeri zmanjšanja rokov, kar pomeni tudi manj stroškov.

Projekt ne bo končan niti v skladu s terminskim načrtom niti v skladu s finančnim načrtom

Kot je pojasnil Čufer, je 27. maja iz Teša prejel pismo, v katerem ta med drugim opozarja, da je nezmožen izpolnjevati zaveze, dane v zameno za državno poroštvo, in da bo končna vrednost investicije višja od 1,3 milijarde evrov. Hkrati Teš v tem pismu navaja, da je bilo to dejstvo znano na dan podpisa pogodbe Teš z ministrstvoma za finance in za infrastrukturo, je navedel.

To po ministrovih pojasnilih pomeni, da projekt ne bo končan niti v skladu s terminskim načrtom niti v skladu s finančnim načrtom, pa tudi, da so potrebni še dodatni viri za končanje projekta.

Kako naprej?

Minister vidi tri stvari, o katerih bi bilo treba razmisliti: o tem, ali je to pismo dejstvo ali najava in ali prinaša pravne posledice, o odgovornosti in o vprašanju, kako naprej. »Zame je najpomembnejše vprašanje, kako naprej,« je poudaril.

Čufer tu vidi tri možnosti: ali »stisnemo zobe in nadaljujemo projekt«, ali ustavimo projekt in imamo napol »ruševino«, ali pa poiščemo nekoga, ki bo dokončal projekt, če ga sami nismo sposobni.

Podražitev je treba raziskati

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je spomnil, da je bilo ob podpisu poroštvene pogodbe jasno in glasno povedano, da je investicija ocenjena na 1,3 milijarde evrov in da se obseg ne sme povečati. Zanj je nedopustno, da se je projekt podražil, to pa da je treba raziskati.

Za Omerzela je pomembno tudi, da dobi jasne podatke s strani HSE in Teša, v katerem obdobju je prihajalo do dogodkov za povečanje investicije, ter da se sprejmejo primerni ukrepi.

Zakon o poroštvu

DZ je decembra lani potrdil zakon o poroštvu, po katerem država jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB), a pod pogojem, da je 1,3 milijarde evrov končna številka investicije v Teš 6.

Odbora sta seji zdaj zaradi plenarne seje DZ prekinila in jo bosta nadaljevala 15 minut po zaključeni seji DZ.

Teš 6