Čufer o bankah: Najslabše bi bilo, da bi sedaj začeli menjati uprave eno po eno

Kapitala za prestrukturiranje gospodarstva po očiščenju bilanc bank je dovolj

»NLB je v primerih prestrukturiranja podjetij zelo aktivna. Velikokrat nastopa kot glavni upnik v upniških odborih in mislim, da gredo stari v tej smeri kar dobro,« je delo uprave NLB ocenil finančni minister, ki je na okrogli mizi ocenil, da je kapitala za prestrukturiranje gospodarstva po očiščenju bilanc bank in njihovi kapitalski krepitvi dovolj.

Čufer je zavrnil provokacijo direktorja ZBS Arharja, da država namesto, da bi se umikala iz bank, te na novo podržavlja - pri čemer je imel po podržavljanju konec lanskega leta NLB, NKBM in Abanke ter Factor banke in Probanke, ki sta šli v nadzorovano likvidacijo, v mislih predviden vstop države v Banko Celje - ter da hiti z novo napovedano dokapitalizacijo.

»Ne hitimo z dokapitalizacijo, temveč gre naš koncept sanacije v smeri, da gre ves kapital za sanacijo gospodarstva skozi banke,« je pojasnil Čufer. »Zato moramo biti hitri in ukrepati v primernem obsegu - sedaj smo na sredi poti,« je izpostavil in dodal, da moramo vajo izpeljati, kot smo si zastavili, sicer bomo imeli težave.

Ključen je proces razdolževanja podjetij

Banke, članice ZBS, so po njegovih besedah sprejele nov dogovor o prestrukturiranju podjetij, da bo njihovo ukrepanje poenoteno. V preteklosti namreč razumevanje ni bilo enako. Proces razdolževanja podjetij, ki bo trajal še nekaj mesecev, je ključen, da se Slovenija postavi nazaj na zemljevid držav s solidno gospodarsko rastjo, je dejal.

Povedal je, da se je ob prezadolženosti gospodarstva in vpliva tega na banke, na davčni upravi nabralo za približno 1,5 milijarde evrov davčnega dolga, od katerega je dobra polovica aktivnega.

»Naslednji korak je, da nekaj naredimo iz davčnega dolga, ne da bi ga zmanjšali, in da ta postane bolj produktiven,« je ocenil minister in povzel, da gredo sedanja razmišljanja v smeri, da podjetja, ki davčni dolg lahko poplačajo, to storijo na daljši rok. Spomnil je, da tu ne gre le za davke, ki jih uprava pobira za državo, temveč tudi za socialne prispevke, ki jih pobira za delavce.

Koraki v smeri konsolidacije in privatizacije

Čufer je dejal, da bo država pri bankah nadaljevala korake v smeri konsolidacije in privatizacije ter zagotovil, da bo to potekalo transparentno in na način, da to ne bo oviralo delovanja gospodarstva. Pri Banki Celje čakajo na izid dokapitalizacije in če ta ne bo uspela, jo bodo, kot so napovedali pred časom, podržavili. V tem primeru se bodo nato odločili za njeno postopno združevanje z Abanko. »Prve korake glede tega načrtujemo v drugi polovici leta,« je povedal.

Predsednik uprave NLB je ocenil, da so ukrepi države in Banke Slovenije pomagali zaustaviti negativne trende v stabilnosti. »A to je le prvih 20 odstotkov poti,« je ponazoril in poudaril: »Preostalih 80 odstotkov je ključnih: da banke same ustvarjajo dovolj vrednosti oz. tekočega pozitivnega rezultata, ki pomeni lastno zmožnost za absorbcijo bodočih kreditnih slabitev, ki so v bankah normalen del poslovanja.«

Slovenija je bila prepočasna pri reševanju težav

Po njegovem se v državi preveč govori o nebistvenih stvareh in premalo o ključnem problemu, to je konkurenčnost bank in podjetij. »Podjetja morajo povečevati mednarodno konkurenčnost, ne le pričakovati, da je nekonkurenčnost sprejemljivo vzdrževati z vedno novimi injekcijami 'svežih kreditov',« je izpostavil Medja.

Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo se je strinjala z ministrom, da Slovenija ni bila dovolj hitra pri reševanju težav, ko se je pojavila kriza. »Slovenija se je soočila s problemom pozno in ga začela reševati še bolj pozno, vsaj tri leta prepozno, in bo zato plačala takšno ceno. Cena bi morala biti poduk za soočanje s problemi v prihodnje,« je poudarila.

Bila je kritična do tistih, ki so ob izbruhu krize vodili ekonomske politike v državi. Evropske države so v zadnjih letih močno okrepile kapital v bankah in do leta 2010 namenile največ sredstev za krepitev finančnega sistema, je povzela, ob tem pa spomnila: »Takrat jim pri tem ni bilo treba upoštevati pravil državnih pomoči. Morda bankirji tega ne veste. A to so vedeli oz. bi morali vedeti tisti, ki so vodili ekonomske politike v državi,« je bila jasna.

Nastajanje evropske bančne unije

V duhu naslova okrogle mize je Arhar povzel, da je evropska bančna unija, ki jo sestavlja 8000 bank, v nastajanju. Nastajanje monetarne unije je bilo po njegovem lažje, sedaj je, kot je ocenil, še vedno največji problem individualno razumevanje istih predpisov ter ocenjevanje tveganj na enaki osnovi. »Najbolj me skrbi različnost razumevanja, pristopa in včasih prehitevanja po desni strani, tudi pri nas,« je povedal.

»V zadnjem času govorimo o regulacijskem cunamiju v Evropi,« je kritike, da vzpostavljajoča bančna unija v Evropi postavlja preveč novih in kompleksnih pravil, strnil Arhar. Caprirolo je zagotovila, da se trudijo v smeri čim večje preglednosti.

Pri NLB in NKBM bo treba, kot je povedala, znova opraviti preglede aktiv in obremenitvene teste zato, ker je obdobje pregleda drugačno, da se pregledovani portfelji ne prekrivajo, saj so bili že pregledani prenešeni na Družbo za upravljanje terjatev bank, ter da bo treba pregledati kakovosti aktive slovenskih bank v regiji, predvsem v Srbiji in Črni gori. »Pozitivni učinek še enkratnega pregleda je lahko potrditev, da je Slovenija ustrezno ukrepala,« je sklenila.