Čufer meni, da se bo treba z vprašanjem korporativnega upravljanja v Sloveniji kar veliko ukvarjati, saj je to ena najtežjih tem na mizi. Vse ostale teme se rešujejo tako, da daš nekam malo več ali malo manj denarja, na področju upravljanja podjetij pa je treba spremeniti obnašanje ljudi, ki jih včasih niti ne srečaš, je dejal.
Več vprašanj kot odgovorov
Podrobnih rešitev na področju izboljšanja korporativnega upravljanja danes ni mogel predstaviti, ker se s tem na položaju ministra še ni veliko ukvarjal in ima, kot pravi, tu več vprašanj kot odgovorov. Je pa dejal, da namerava vlada novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu prenoviti do konca junija, klasifikacijo pa bodo pogledali do konca septembra.
S pripravo teh dokumentov so zaenkrat še v začetni fazi, saj se je minister doslej največ ukvarjal s financiranjem proračuna, pripravo programov za Evropsko komisijo, zdaj se bo ukvarjal z bančnimi zadevami, v naslednjem koraku pa bodo sledili privatizacija, korporativno upravljanje in prestrukturiranje podjetij.
Politična nestabilnost vlad
Spomnil je, da je vlada nadaljnje ukrepanje razdelila v tri stebre, med katerimi se prvi nanaša na spremembe referendumske in volilne zakonodaje ter korporativno upravljanje.
Ker je volilna zakonodaja v Sloveniji narejena tako, da lahko v parlament in vlado pride cela paleta različnih strank, to vodi v politično nestabilnost. »Te vlade so zelo politično nestabilne,« je dejal Čufer in dodal, da se zato v vladi marsikaj ne da narediti na najbolj učinkovit način.
Močna povezava med volilnim sistemom in korporativnim upravljanjem
Minister je povedal, da sta bili glavni vprašanji, ki ju je dobil na predstavitvah tujim investitorjem v okviru prodaje obveznic, naslednji: kaj bomo naredili z bančnim sistemom in ali bo ta vlada zdržala tako dolgo, da bo izpeljala reforme, ali je torej politična stabilnost Slovenije dovolj velika?
Čufer meni, da obstaja zelo močna povezava med volilnim sistemom in korporativnim upravljanjem, saj nadzorni sveti pogosto odsevajo koalicijsko strukturo in ne odražajo profesionalnosti. Ta povezava je po njegovem eden od pomembnih elementov, ki bi lahko pripeljali do boljšega korporativnega upravljanja.
Brezzobi papirnati tiger
Zakonodaja s področja korporativnega upravljanja v Sloveniji po mnenju Čuferja sicer stoji, o tem je tudi veliko napisanega. V okviru primerjave o tem, kaj so druge države pri tem že naredile, so namreč ugotovili, da je 90 odstotkov vsega pri nas zakonsko že predpisanega.
Celoten sistem korporativnega upravljanja je zato, tako minister, videti kot brezzobi papirnati tiger. »Na papirju je videti hud, v praksi pa ne funkcionira,« je dejal in dodal, da je to eden najtežjih problemov na mizi.
Druga zgodba, ko je treba zakone spraviti v življenje
Zakone se da napisati, kako jih spraviti v življenje, pa je po ministrovem mnenju popolnoma druga zgodba. Uspešnost korporativnega upravljanja je tudi težko meriti, saj je pri tem prisotne veliko subjektivne presoje, je dejal. »Tukaj smo na zelo spolzkem terenu,« je dodal.
Na vprašanje, kako vlada odgovarja na očitke o »ad hoc« privatizaciji in ali je k temu prispeval tudi pritisk Bruslja, je Čufer dejal, da lahko poglobljene analize delamo, ko imamo za to čas in ko te analize prinesejo dodano vrednost k odločitvi.
Vlada se je odločila, da želi biti hitra, ker ima Slovenija na tem področju tudi velik problem kredibilnosti. Velikokrat smo marsikaj obljubili, pa se ni nič zgodilo. Ko bo šel paket predlaganih podjetij za privatizacijo v DZ, Čufer pričakuje, da bo sprejet.
