Čufer jeseni pričakuje pozitivno oceno Evropske komisije glede ukrepanja Slovenije. Od maja, ko je vlada v Bruselj poslala program stabilnosti, se je po njegovem mnenju zgodilo kar veliko stvari, večjih odstopanj od terminskega načrta pa ne vidi, je ob robu Strateškega foruma Bled danes dejal za medije.
Presekali bi slabo prakso upravljanja državnih podjetij
Zaradi zahteve Evropske komisije po izvedbi stresnih testov in oceni kakovosti premoženja slovenskih bank se je zavleklo pri t.i. slabi banki, nekaj zamude pa je tudi pri pripravi novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH). »To smo pripravljali poleti in mislim, da jo bomo v kratkem tudi predstavili,« je dejal.
Priprava novele zakona o SDH se je zavlekla, ker se je pri tem odprlo bistveno več dilem, kot je Čufer pričakoval. »To je zakon, ki ga jemljem zelo resno in želim, da kakovost prevlada pred hitrostjo in ga da res naredimo strokovnega, apolitičnega, morda celo malo naivnega,« je dejal in izrazil željo, da bi presekali s slabo prakso upravljanja državnih podjetij.
Uvedba davka na nepremičnine
Rebalans državnega proračuna za letos je DZ že sprejel, prav tako je vlada z julijem dvignila DDV. »Ostaja nam še uvedba davka na nepremičnine. To se bo v teh dneh začelo znova dogajati, potem pa smo bolj ali manj prišli do položaja, ko je glavnina za letos predvidenih ukrepov tudi dejansko sprejeta,« je dejal.
»Mislim, da smo potem prišli v položaj, ko bomo morali davčne zadeve stabilizirati, da ne bomo več smeli delati na strani davkov,« je bil jasen Čufer. Meni, da gospodarstvo potrebuje stabilno poslovno okolje, česar nenehno spreminjanje davkov po njegovem ne zagotavlja. »Tisto, kar se bo dogajalo na konsolidaciji, se bomo moralo dogajati na strani izdatkov v javnem sektorju,« je dodal.
Koliko je slabih terjatev v slovenskih bankah?
Jazbec pa je v izjavi za medije spomnil, da poskušajo zdaj ugotoviti, koliko je slabih terjatev v slovenskih bankah. Za deset bank, ki so v vzorcu ocenjevanja slabega premoženja in stres testov, bo ta številka znana do konca novembra ali začetka decembra, za Novo Ljubljansko banko (NLB) pa Jazbec prve rezultate pričakuje oktobra, ko bodo začeli tudi s prenosi slabih terjatev iz NLB na Družbo za upravljanje terjatev bank.
Glede ocene glavnega ekonomista Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Erika Berglofa za STA, da bo v Sloveniji na koncu obstalo štiri do pet velikih bank, je Jazbec dejal, da bodo »število bank v Sloveniji določili trg in učinkovitost posameznih bančnih skupin in udeležencev na slovenskem bančnem prostoru«.
Rešitev kreditnega krča
Slaba banka bo po Jazbečevem mnenju zgolj prispevala k hitrejši rešitvi problema slabih terjatev v Sloveniji. »Ali bo rešila kreditni krč ali ne, pa je vprašanje, ki je bolj vezano na realni sektor, in vprašanje, ali podjetja danes za svoje dobre projekte dobijo kredite,« je dejal.
Meni, da podjetja za dobre projekte denar dobijo. »Kdorkoli ima dober projekt v Sloveniji, danes dobi denar. Denarja je dovolj, res pa je, da najbolj kričijo tisti, ki denarja ne dobijo zaradi takšnih ali drugačnih problemov, ki so vezani na njihovo zadolženost ali na popolno netransparentnost projektov,« je dejal.
Slaba banka nujen, a ne zadosten pogoj za oživitev gospodarstva
Tudi Čufer se strinja, da je slaba banka nujen, ne pa tudi zadosten pogoj za oživitev gospodarstva. Po njegovem mnenju je treba zato banke očistiti slabih terjatev in jih dokapitalizirati v ustreznem znesku, da bodo lahko posojale denar. Po drugi strani pa je treba prezadolžena podjetja razdolžiti. Novela insolvenčnega zakona je že začela delovati, v zadnji fazi pa je tudi priprava zakona o sistemski razdolžitvi, je spomnil minister.
Ob tem je opozoril, da ima EU razmeroma ekspanzivno denarno politiko, obrestne mere so nizke, vendar Slovenija od te ekspanzivne denarne politike »v ničemer ne profitira«. »Naše obrestne mere so visoke, količina denarja pa je omejena. Marsikaterega projekta, ki je pravzaprav smiseln, se ne da sofinancirati, in tukaj smo omejeni,« je dejal.
Čufer se je dotaknil tudi ocene padca bruto domačega proizvoda v drugem letošnjem četrtletju - na letni ravni je bil 1,7-odstoten. Pričakuje, da bodo ukrepi učinkovali po dveh ali treh četrtletjih. »Če bi imeli zdaj visoko rast BDP, niti ne bi mogli reči, da smo k temu kaj bistveno prispevali,« je še dejal.
