Špekulacije, da bi se za podobno prodajo zlatih zalog odločile tudi druge države evro območja, kot sta Portugalska in Grčija, so ceno zlata spustile za 1,7 odstotka v enem samem dnevu. Vrednost zlata je v sredo zato padla izredno blizu najnižji vrednosti v zadnjih 10 mesecih. Analitiki sicer upajo, da se bo nadaljnji padec vrednosti zlata zaustavil s pomočjo ponovnega zanimanja s strani rastočih gospodarstev (Rusije, Turčije in Južne Koreje) in zaradi omejitev, ki jih predvideva dogovor o zlatu evropske centralne banke, po katerem države podpisnice smejo letno prodati do 400 ton zlata.
»Več skrbi predstavlja nevarnost, da bi se ostale evro države v težavah odločile za prodajo deleža svojih zlatih zalog,« je za Reuters povedal glavni analitik za drage kovine pri banki HSBC James Steel. »Tega sicer ne pričakujemo, pričakujemo pa, da bo uradni sektor ostal glavni kupec zlata.«
Ciper prodal 10,36 od 13,9 tone zlata
Ciper se je kot eno najmanjših gospodarstev evro območja odločil za prodajo zlatih rezerv, da bi zbrali okoli 400 milijonov evrov za pomoč reševanja države. Oceno potrebnih sredstev so sicer pripravili pri evropski komisiji. Ciprski primer je največja razprodaja zlata države evro območja, potem ko je Francija leta 2009 na trg sprostila 17,4 ton. Pri trenutnih cenah bi Ciper za 400 milijonov evrov moral prodati 10,36 tone zlata, kar predstavlja zgolj drobec svetovne prodaje zlata od začetka leta. Celotne ciprske zlate zaloge so konec februarja sicer znašale 13,9 ton.
Med evropskimi državami po zlatih zalogah sicer močno vodi Nemčija, ki je konec lanskega leta imela okoli 3391 tonami, sledita pa ji Italija in Francija z okoli 2400 tonami. Svetovna voditeljica je ZDA z 8133 tonami, med ostalimi evro državami v težavah pa imata velike zaloge Portugalska s 382,5 tonami in Španija z 281,6 tonami. Slovenija je imela decembra lani 3,2 toni zlata, s čimer se je na lestvici zlatih zalog držav in organizacij uvrstila na 81. mesto.
