Koprski Cimos se je pod taktirko nekdanjega predsednika uprave Franca Krašovca v minulem desetletju skorajda izključno s posojili na veliko širil v države nekdanje Jugoslavije. Ker pa se tudi v zadnjem času nekateri posli selijo iz Slovenije, so zaposleni v slovenskem delu družbe čedalje bolj zaskrbljeni. Po besedah predsednika sindikata Neodvisnost Cimosa Stanislava Goljufa uprava družbe delavcev sploh ne informira o aktualnih dogajanjih, temveč o njih izvedo iz medijev.
Kot je pojasnil Goljuf, je bil projekt izdelave turbopolnilnika za družbo Borg Warner zasnovan v Sloveniji, kjer bi se morali ti izdelki tudi proizvajati: bodisi v Cimosovi tovarni v Senožečah bodisi v Kopru. Toda konec lanskega leta je bila sprejeta odločitev, da se bodo turbopolnilniki izdelovali v bosanskem Gradačcu, kjer ima Cimos eno od tovarn. Čeprav je Cimosovo vodstvo sindikatu po besedah Goljufa pojasnilo, da so se za Gradačac odločili, ker bodo tako prihranili dva milijona evrov, je takšna odločitev zanj nesprejemljiva. »Projekt, ki bo trajal sedem let in bo na letni ravni prinašal prihodke v višini treh milijonov evrov, bi dajal delo 30 delavcem. Povsem nesprejemljivo je, da projekt, ki ga je sofinancirala država, na koncu odide čez mejo,« je opozoril Goljuf. Predsednik Cimosove uprave Jerko Bartolič je pojasnil, da je bil načrt, da bi turbopolnilnike proizvajali v Sloveniji, le rezervni. Ta je nastal po tem, ko so lani nameravali ukiniti proizvodnjo v Gradačcu. Toda z zaprtjem tovarne se Borg Warner ni strinjal, saj bi morali na novo homologirati vse izdelke. »Če bi projekt preselili v Slovenijo, bi nastali tudi stroški v višini sedmih milijonov evrov. Zaradi višjih stroškov delovne sile pri nas pa izvedba projekta v Sloveniji sploh ne bi bila dobičkonosna,« je zatrdil Bartolič.
V zadnjem času pa je Cimos izgubil enega od poslov za nemškega proizvajalca vozil BMW. Gre za izdelavo glave motorja in karterja. Cimos je zato celo preselil 1700 ton težko prešo za litje aluminija iz Srbije v hrvaški Buzet, kjer ima eno od tovarn. Ker se je na predstavitvi izkazalo, da preša ne bo zadostovala za načrtovano litje, je BMW izdelavo projekta zaupal škofjeloškemu Unitechu. Toda po zatrjevanju naših virov bi bilo možno z nadgradnjo obstoječih proizvodnih zmogljivosti projekt izpeljati v Cimosu.
Jerko Bartolič je selitev petih strojev iz Srbije, ki so vključevali tudi omenjeno prešo, utemeljil z zaprtjem livarne Jaše Tomića v Srbiji. »Za selitev v Buzet pa smo se odločili, ker v tamkajšnji livarni obstaja enaka tehnologija kot v Srbiji,« je pojasnil Bartolič. Po njegovih pojasnilih je Cimos za BMW razvil nov izdelek, z izdelavo katerega bi dosegali dva milijona evrov prihodkov letno. Zaradi tehničnih sprememb izdelka (večje dimenzije) pa oprema, s katero je družba razpolagala, ni bila več ustrezna za začetek proizvodnje. »Ker za nakup nove preše nismo imeli denarja, smo projekt odstopili Unitechu,« je pojasnil Bartolič. Dodal je, da so v Cimosu vseskozi zagovarjali odločitev, da bo preša zdržala, vendar so skupaj s predstavniki BMW nazadnje sprejeli odločitev, da ne bodo tvegali.
Dolgoročna rešitev za obstoj Cimosa, ki jo državni lastniki skupaj z bankami upnicami in državo že dalj časa iščejo, naj bi bila znana v prihodnjih dnevih. Zadnji dogovori naj bi šli v smer, da bi se v kapital družbe pretvorilo kar polovico posojil, torej okoli 200 milijonov od skupno 400 milijonov evrov visokega dolga.