Minister za infrastrukturo in prostor, ki opravlja tekoče posle, Zvone Černač je ob robu obiska Pirana zaradi podpisa pogodbe za sanacijo stavb v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 namreč ocenil, da se pri projektu, ki je ovrednoten na 1,3 milijarde evrov, "ekonomija ob tem pretovoru, tudi če bi bil 30-krat večji, ne izide".
Sedanji projekt med drugim predvideva hitrosti do 160 kilometrov na uro, vendar se potrebe Luke Koper glede povečanja pretočnosti pretovora "da rešiti z manjšimi hitrostmi".
Po Černačevem mnenju je pomembno predvsem to, da z modernizacijo proge "zagotovimo večjo propustnost, se pravi da pridemo tam nekje na 130 do 150 vlakov dnevno". Časa za premislek o projektu drugega tira je sicer še dovolj, trdi minister, saj je vmesni čas z začeto modernizacijo zagotovljen.
Černač odločitev prepušča stroki
Na vprašanje, ali naj se drugi tir gradi v takšnem ali drugačnem obsegu, pa Černač odločitev prepušča stroki. Za to bo imela stroka časa nekje do leta 2015, ocenjuje, saj "v dveh letih lahko z znanjem, ki ga sedaj imamo, preprojektirate kateri koli najzahtevnejši projekt v tej državi".
Z modernizacijo in povečanjem pretovornih kapacitet do leta 2015 bo Luki zagotovljena ustrezna podlaga do okoli leta 2020, je prepričan minister. Kot je spomnil, v tej finančni perspektivi za projekt drugega tira ni bilo predvidenih več kot 52 milijonov evrov in če jih ne bi prerazporedili na druge projekte, bi bila ta sredstva izgubljena.
V prihodnje bo sicer pri večjih infrastrukturnih projektih potrebno ne le zagotoviti njihovo izvedbo, ampak jih tudi graditi "na racionalen način in v skladu s potrebami", je še ocenil minister.
Spregovoril tudi o Luki Koper
Černač se je dotaknil tudi Luke Koper, pri čemer je pojasnil, da "če bi imel kot minister pristojnost, da bi posegel v upravljavsko-nadzorniška upravičenja, bi to storil prvi mesec po tistem, ko sem nastopil to funkcijo", da pa teh pristojnosti nima.
Ponovno je ocenil, da koprsko pristanišče "ne zaznamuje tistih rezultatov, ki bi jih glede na strateško lego morala, in to že nekaj časa".
Kot je dodal, Luka "ni edini primer po mojem mnenju preslabega in premalo učinkovitega gospodarjenja, so še številna druga podjetja, kjer so velikanske rezerve".
Černač podpisal prve pogodbe za energetsko sanacijo več kot 200 javnih stavb
Černač je danes na Primorskem podpisal prve pogodbe za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti. S pomočjo 52 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev bodo občine tako celovito prenovile 109 stavb med šolami, vrtci in zdravstvenimi domovi.
Gre za sredstva iz prvega javnega razpisa Sofinanciranja operacij za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013.
V prvem roku je na ministrstvo prispelo 172 vlog iz 116 občin, ki so skupaj prijavile za 172 milijonov evrov operacij, od tega za okoli 82,5 milijona evrov subvencij. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je skupaj odobrilo 109 projektov.
Ker je bil znesek subvencij prvega razpisa višji od višine predvidenih sredstev, je ministrstvo medtem objavilo dodaten razpis. V ponedeljek se zaključi prvo odpiranje razpisa, kjer bo na voljo dodatnih 57,5 milijona evrov.
Prihranek pri ogrevanju več kot tri milijone evrov
Černač je za podpis prvih pogodb danes obiskal Ilirsko Bistrico, Divačo in Piran. Kot je poudaril ob podpisu pogodbe v prostorih piranske Osnovne šole Cirila Kosmača, bodo z omenjenimi 109 projekti, ki bodo večinoma izvedeni letos in v prihodnjem letu, po oceni ministrstva samo pri ogrevanju letno prihranili več kot tri milijone evrov.
Z novim razpisom, ki že teče, pa bi po Černačevih besedah lahko sofinancirali med 130 in 150 projektov. Tako bi ob zaključku drugega razpisa pridobili več kot 200 prenovljenih stavb ter letno prihranili preko sedem milijonov evrov samo iz naslova porabe energije.
Preko energetske sanacije, tako Černač, pomagajo tudi vzdrževati ustreznost bivalnega standarda objektov, ki jih uporabljajo občani, in jim s tem podaljšujejo življenjsko dobo. "Ocenjujemo, da bo več kot tretjina obstoječih šol in vrtcev v Republiki Sloveniji samo preko teh dveh razpisov celovito prenovljena," je povzel minister.
Poleg tega bodo s temi projekti dali "pomemben impulz zagonu gospodarske aktivnosti, predvsem na področju gradbeništva, in dali delo številnim majhnim obrtnikom in majhnim gradbenim izvajalcem".
