Banka Slovenije tudi več kot pet let po tem, ko je Slovenija vstopila v evropsko monetarno unijo in je njena centralna banka izgubila monetarno funkcijo, števila zaposlenih ni bistveno zmanjšala. Banka Slovenije je med glavnimi argumenti za ohranitev enakega števila zaposlenih kot pred vstopom v evrsko območje navajala funkcijo nadzora bančnega sektorja in potreb po razvoju funkcije finančne stabilnosti. Omenjen argument Banke Slovenije je z vidika trenutnega stanja v bančnem sistemu na precej majavih temeljih.
Povprečna bruto plača 2356 evrov
Banka Slovenije je pred vstopom v območje evra zaposlovala 436 ljudi, po zadnjih podatkih pa ima centralna banka 415 zaposlenih. V zadnjih petih letih je število zaposlenih tako znižala za okoli pet odstotkov, čemur pa glede na podatke iz letnih poročil Banke Slovenije ni sledilo znižanje stroškov dela. Leta 2007 so v Banki Slovenije za stroške dela namenili 17,7 milijona evrov, v letu 2010 pa že 18,6 milijona evrov. V letu 2011 se je strošek dela nato znižal na 17,9 milijona evrov, lani pa znova povzpel na 18,2 milijona evrov. Naveden znesek zajema vse stroške dela, vključno z odpravninami, jubilejnimi nagradami, solidarnostnimi pomočmi, zavarovanja in podobno. V Banki Slovenije sicer pojasnjujejo, da so se stroški dela v zadnjih dveh letih, torej od rekordnih 18,6 milijona evrov v letu 2010, realno znižali za 7 odstotkov, ob tem pa dodajajo, da so plače zniževali progresivno. »Izhodiščna plača v Banki Slovenije se ni uskladila že od leta 2009,« še dodajajo v centralni banki.
Povprečna bruto plača zaposlenih v Banki Slovenije, ki ne sodi v sistem javnih uslužbencev, je februarja znašala 2356 evrov. Znesek presega tako povprečno bruto plačo v državi, ki je po zadnjih dostopnih podatkih za januar znašala 1524 evrov, kot povprečno bruto plačo v javnem sektorju (sektor država), kjer je januarja povprečna bruto plača znašala 1729 evrov. Bližje je povprečna bruto plača centralnih bankirjev povprečni bruto plači zaposlenih v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, ki je januarja znašala 2168 evrov bruto.
V Banki Slovenije ob tem poudarjajo, da ima kar 76 odstotkov njihovih zaposlenih pridobljeno najmanj višjo strokovno izobrazbo, medtem ko je v sektorju finančnih in zavarovalniških dejavnostih ta delež leta 2011 znašal 52 odstotkov, v javnem sektorju države pa 58 odstotkov. Glede na to, da zaslužijo centralni bankirji v povprečju »zgolj« osem odstotkov več kot ostali kolegi iz finančnega sektorja, hkrati pa kar 36 odstotkov več kot zaposleni v javnem sektorju države, se jim, vsaj kar se tiče višine njihovih plač, izločitev iz sistema javnih uslužbencev vsekakor obrestuje.
Letos izposlovali lanskoletno božičnico
Če je centralna banka v minulem letu za stroške dela namenila 18,2 milijona evrov, pa v tem znesku ni všteto »dodatno plačilo«, ki delavcem centralne banke pripada ob koncu koledarskega leta. To je delavcem centralne banke, praviloma v višini ene povprečne mesečne delavčeve plače prejete v koledarskem letu, zagotovljeno z njihovo kolektivno pogodbo, a v Banki Slovenije so nam potrdili, da lani tega dodatka niso izplačali. »Napako« so morali popraviti letos. Reprezentativna sindikata zaposlenih v centralni banki sta vodstvo namreč pozvala, da izpolni zavezo iz kolektivne pogodbe. Plačilo je bilo nižje, pravijo v Banki Slovenije, in sicer v višini minimalne plače oziroma 435 evrov na zaposlenega. Izpolnitev kolektivne pogodbe je Banko Slovenije stala 189.000 evrov. Če znesek prištejemo lanskoletnim stroškom dela, ki so znašali 18,2 milijona evrov, se že močno približamo rekordnim stroškom dela v letu 2010.
Na isto leto se ozirajo v Banki Slovenije, ko pravijo, da so se nominalno za več kot pet odstotkov lani znižali prejemki guvernerja in članov sveta Banke Slovenije in znašali 700.000 evrov. Koliko natančno znaša plača guvernerja, nam v centralni banki niso razkrili. Levji delež zaposlenih v centralni banki, natančneje 110 ljudi, sodi v upravo banke, medtem ko je v nadzoru bančnega poslovanja 58 zaposlenih, v oddelku finančne stabilnosti pa 12 zaposlenih.
Centralna banka je lani sicer zabeležila rekordno leto, saj je presežek prihodkov nad odhodki zvišala s 17,1 milijona evrov, kolikor je znašal leta 2011, na skoraj 132 milijonov evrov. Prispevek nižjih stroškov poslovanja k rezultatu je bil majhen, saj so se ti znižali za 0,8 milijona evrov, na 26,4 milijona evrov. Večji del je k rezultatu prispevala rast obrestnih prihodkov, ki so se v enakem primerjalnem obdobju zvišali s 112,2, na 250,8 milijona evrov. Odhodki vrednotenja, to je zmanjšanja knjigovodske vrednosti finančnih sredstev in pozicij, so bili na drugi strani manjši za več kot 131 milijonov evrov in znašali okoli 100.000 evrov, stroški rezervacij pa so se zvišali z 10,9, na 184,2 milijona evrov.
