Danes se cena zlata giblje malo nad 1370 dolarji za 31,1-gramsko unčo. Trenutno je na ravni 1373 dolarja. Avgusta 2011 se je v luči velike negotovosti na finančnih trgih zaradi krize v evrskem območju zlato povzpelo na rekordno vrednost 1888 dolarjev.
S tem se je cena po dramatičnem padcu, ki je prestrašil vlagatelje, stabilizirala. Vseeno je za okoli šest odstotkov nižja od konca torkovega trgovanja. V torek je zlato za krajši čas okrevalo tudi prek meje 1400 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.
Trgi so se ob padcu vrednosti te žlahtne kovine prestrašili, da gre za signal, da je zlato začelo izgubljati svoj status varnega pristana. V preteklosti je namreč veljalo, da se v časih finančnih in gospodarskih kriz vlagatelji zaradi iskanja varnosti selijo v zlato ali na primer v državne obveznice nekaterih držav, kot so ZDA in Nemčija.
A očitno je panika vsaj za zdaj mimo, o čemer priča tudi okrevanje cene. Investitorji po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tako že izkoriščajo ugodne naložbene priložnosti in kupujejo zlato. Še posebej naj bi bili aktivni azijski kupci. Azija sicer že tako velja za najpomembnejši trg zlata.
Vseeno pa se zdi, da je dolgoletni uglede te dragocene kovine vsaj malo načet, tako da novih padcev vrednosti po oceni nekaterih analitikov ni moč izključiti. Določeni med njimi pričakujejo celo, da bi cena utegnila pasti blizu meje 1000 dolarjev za 31-1-gramsko unčo.
Spet drugi pa ocenjujejo, da se tokratni udarec ne bo poznal dolgo in da je zlato trenutno zelo dobra naložbena priložnost.
Večje vprašanje je, kaj se je skrivalo za tem velikim padcem. Nekateri ocenjujejo, da gre za normalno, čeprav zelo močno reakcijo na ohlapne denarne politike nekaterih centralnih bank, ki na trge sproščajo velike količine denarja.
Poleg tega se je zaskrbljenost nad usodo območja evra kljub zadnjemu ciprskemu šoku vseeno pomirila. Zaradi tega so nekatere vodilne banke investitorjem predlagali prodajo zlata.
Nekateri pa ne izključujejo niti cenovne manipulacije in v skladu s teorijami zarote menijo, da je šlo za usklajeno delovanje velikih vlagateljev, ki so vrednost zlata načrtno zbili, da bi nato zaslužili na okrevanju.
Analitiki sicer opozarjajo, da je večina trgovanja z zlatom špekulativne narave, trg pa je precej netransparenten. Zato tudi ne odraža vedno temeljev, kot so stabilna proizvodnja in rastoče povpraševanje, predvsem v Indiji in na Kitajskem. Veliko vlogo lahko na trgu igrajo tudi centralne banke s svojimi zlatimi rezervami.
Cena zlata se določa dvakrat dnevno, ko se prek telekonference o njej uskladi pet velikih svetovnih bank. Te predlagajo določeno ceno in če zanjo najdejo dovolj kupcev, jo tudi določijo.