Slaba slika evrskega gospodarstva in upadajoča inflacija sta Evropsko centralno banko (ECB) naposled prepričali o znižanju ključne obrestne mere. Na včerajšnjem zasedanju sveta ECB v Bratislavi jo je spustila za 0,25 odstotne točke, na 0,5 odstotka. Gre za novo rekordno nizko raven.
Odločitev, ki ni bila sprejeta soglasno, vendar s »precej visoko stopnjo strinjanja« in se je pričakovala že nekaj mesecev, bo razveselila predvsem komitente slovenskih bank, ki nameravajo ali pa imajo najeto posojilo vezano na euribor, saj bodo imeli zaradi tega nižje mesečne obveznosti. Na drugi strani je še vprašanje, ali bodo imela od zgodovinsko nizke ravni zadolževanja korist tudi podjetja. Kot je znano, namreč slovenske banke pospešeno znižujejo izpostavljenost do podjetij. ECB je znižala tudi obrestno mero za mejno posojanje, za 0,5 odstotne točke, na en odstotek, medtem ko je obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti še naprej ničelna.
»Inflacijska pričakovanja v območju evra ostajajo trdno zasidrana pod oziroma zelo blizu našega srednjeročnega cilja, ki znaša dva odstotka. V skladu s tem tako monetarna kot posojilna dinamika ostajata umirjeni,« je ob tem povedal predsednik ECB Mario Draghi. »Obenem se je šibka gospodarska klima preselila v letošnjo pomlad. Znižanje obrestnih mer bi moralo povečati možnosti za okrevanje v drugi polovici leta,« je pojasnil odločitev ECB. Kot je znano, je evropska komisija februarja v svoji zimski gospodarski napovedi ocenila, da se bo območje evra letos skrčilo za 0,3 odstotka, medtem ko bo celotna EU z 0,1-odstotno rastjo BDP komaj ostala nad gladino. Po lanskem katastrofalnem zadnjem četrtletju se napovedujejo nižje rasti oziroma višji padci gospodarske rasti skoraj vsem evropskim državam, tudi največjim. Nemčija bo na primer namesto po 0,8-odstotni letos rasla le po 0,5-odstotni stopnji.
Glede na navedeno bo denarna politika ECB ostala prilagodljiva, dokler bo to potrebno. »V prihodnjem obdobju bomo zelo pozorno spremljali razpoložljive podatke o gospodarskih in monetarnih gibanjih in ocenjevali njihov vpliv na stabilnost cen,« je dodal Draghi. Inflacija je bila sicer aprila v območju evra 1,2-odstotna. Nekateri analitiki so v njegovih besedah prepoznali namig, da bi lahko ECB kmalu začela bankam zaračunavati za denar, ki ga pri njej nalagajo čez noč. S tem bi lahko spodbudila posojilno aktivnost. Vseeno je ravno Draghi v preteklosti opozarjal, da lahko nizke obrestne mere na daljši rok povzročijo tudi težave. Ne le da škodijo donosu varčevalcev in vlagateljev, povzročijo lahko tudi nepremičninske balone.
Sicer pa je Draghi včeraj obljubil, da bo ECB bankam še naprej zagotavljala vso potrebno likvidnost, dokler bo to potrebno, a vsaj do sredine prihodnjega leta. Banka skupaj z evropskimi institucijami razmišlja o možnostih, da bi posojilno aktivnost okrepili s pomočjo zavarovanih posojil.