Medijsko odmevna zgodba o zasegu in prodaji celjskega Hotela Štorman, ki je zdaj v rokah celjskega nepremičninskega mogotca Aleksandra Jančarja, dobiva nova ozadja. Ta so očitno povezana z bojem za premoženje treh državnih bank še pred njegovim prenosom na tako imenovano slabo banko, ki bi lahko v prihodnjih mesecih zaznamoval dogajanja v gospodarstvu.
Več virov blizu mariborske banke nam je včeraj potrdilo, da je bila terjatev KBM Leasinga, donedavnega uradnega lastnika hotela, do podjetnika Zvoneta Štormana na seznamu tistih, ki bi jih morala odkupiti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), znana tudi pod imenom slaba banka. Kot smo že poročali, so tri državne banke, tudi NKBM, prenos terjatev na DUTB, ki naj bi se končal aprila, začele 19. decembra lani. Toda le dva dni prej, 17. decembra, je KBM Leasing prodal Hotel Štorman podjetju Eurotas, ki ga lastniško obvladuje Jančar. Zanj je iztržil 1,5 milijona evrov. To je pol manj od domnevne vsote obveznosti, ki jih je lizinški družbi dolgoval Štorman.
Da je prodaja povezana tudi z umikom premoženja pred DUTB, nakazuje več indicev. Prvi je, da se je KBM Leasingu, ki ga od oktobra lani vodi Damjan Kozjak, s prodajo očitno mudilo. Res je, da je lizinška družba pogodbo s Štormanom, ki 1,2 milijona evrov dolguje tudi Dursu, zaradi neplačevanja obveznosti odpovedala že februarja 2012. A kot je pred dnevi zatrdil Štorman, naj bi se s KBM Leasingom ustno dogovoril, da s prodajo počaka do letošnjega marca. Čeprav so to v družbi včeraj zanikali, pred prodajo očitno niso razrešili več odprtih vprašanj: povrnitve Štormanovih vložkov v hotel, domnevne plombe Dursa na notranji opremi, Štormanove predkupne pravice, ki je še vedno vpisana v zemljiški knjigi...
Drugi indic je, da KBM Leasing hotela ni prodal na dražbi, na kateri bi lahko morda iztržil višjo ceno. Zakaj ne? »Presojali smo več prejetih ponudb. Odločitev smo sprejeli na podlagi predhodne strokovne cenitve in presoje o tem, kateri kupec bo lahko ob primerni kupnini skrbel za nadaljnji razvoj hotela,« so pojasnili. Namige, da so hotel na hitro prodali Jančarju zato, ker bi lahko DUTB na poznejši dražbi našla drugega kupca in zanj morda iztržila še več, so včeraj v Novi KBM odločno zanikali.
Po naših informacijah je bil Hotel Štorman v zadnjih mesecih bolj ali manj rezerviran za Aleksandra Jančarja. Drugih resnejših interesentov domnevno ni bilo. Že avgusta naj bi Štorman prejel dopis, v katerem ga je KBM Leasing obvestil, da bo novi lastnik hotela podjetje Eurotas. To informacijo je včeraj potrdil tudi Štormanov odvetnik Jože Unverdorben.
NKBM-Matoz-Casino Portorož
Zakaj se je, če te navedbe držijo, torej s podpisom pogodbe z Jančarjevim podjetjem čakalo do decembra, ostaja skrivnost. A dejstvo je, da so v KBM Leasingu zaradi tega padli v časovno stisko. Tudi sami so namreč včeraj posredno priznali, da terjatve niso želeli prenesti na DUTB. »Tja bi se prenesla po bistveno nižji ceni od dosežene pri prodaji,« so pojasnili v KBM Leasingu. Tam so očitno prav zaradi reševanja hotela pred DUTB sprva celo skušali prikriti, da so Hotel Štorman že prodali. Ob prvojanuarskem zasegu je Franci Matoz, hišni odvetnik Nove KBM, novinarjem zatrjeval: »Danes smo realizirali prevzem hotela,« čeprav je bil ta takrat že skoraj dva tedna v lasti Jančarjevega Eurotasa.
Ključno vprašanje je, ali je Jančar, ki ima v Celju v lasti že Hotel Evropa, zgolj izkoristil priložnost ali pa so mu šli v Novi KBM pri njegovem zavzetju hotelskega trga v Celju namerno na roko. Nesporno dejstvo je, da ima celjski nepremičninski mogotec več kot dobre zveze na obeh političnih polih. Še v času druge vlade Janeza Janše je Jančarju prek Eurotasa uspelo lastniško in upravljalsko obvladati Casino Portorož, ki je zdaj v prisilni poravnavi. Tudi to naj bi že spravil pod streho, saj je 800.000 evrov vredno posojilo pretvoril v kapital. Z uspelo prisilno poravnavo bo rešil tudi terjatev, ki jo je prijavila NKBM. Še pred naskokom na portoroško igralnico se je po navedbah prič sestal z Borutom Petkom, dolgoletnim tesnim Janševim sodelavcem in takratnim sekretarjem premierjevega sveta za gospodarstvo. Janšev dolgoletni odvetnik je Franci Matoz.
Jančar prenesel vilo na sina in se »preselil« v Srbijo
V zadnjih letih je v poslovnem omrežju Aleksandra Jančarja prišlo tudi do nekaterih sprememb. Svoje osvajanje Obale je že marca 2012 kronal s petmilijonskim nakupom Hotela Piran. Ta je od junija tega leta uradno v lasti lizinške hiše Banke Koper. Jančar je takrat zatrdil, da je za nakup izdal tudi sedem menic in privolil v prepoved odtujitve svojega premoženja. A tega je v zadnjih letih prenašal na družinske člane. Od leta 2011 Jančar ni več lastnik 458 kvadratnih metrov velike vile v Teharju pri Celju. Prepisal jo je na mladoletnega sina in, kot je razvidno iz sodnega registra, svoje stalno prebivališče junija lani prenesel v Beograd. Tam mu pri vodenju podjetja Predstavništvo Maksimilijan Celje pomaga Boštjan Kotar, solastnik in nekdanji direktor inženirskega podjetja CEE, ki je imelo ključno vlogo pri pripravi projekta TEŠ6. Njegov oče Peter Kotar, prav tako solastnik CEE, je tudi zaradi domnevno sporne vloge tega podjetja v tem projektu v policijski preiskavi.
Jančar je še vedno uradni lastnik podjetja Maksimilijana, ki je imelo na zadnji dan leta 2012 za dobrih 12 milijonov evrov premoženja in 6,5 milijona evrov kratkoročnih obveznosti do bank. Še dodatnih 8,7 milijona evrov sredstev obvladuje Eurotas, ključno podjetje v skupini, ki upravlja Jančarjeve hotele in gostinske lokale, leta 2012 pa je ustvarilo 3,4 milijona evrov prihodkov. Opozoriti velja, da je omenjeno podjetje uradno v lasti družine Jančar šele od leta 2009. Takrat ga je za pol milijona evrov kupila Ana Jančar, mati Aleksandra Jančarja. Pred tem je bil njegov uradni lastnik Christian Kovač, znan iz spornih poslov z Gradisom Celje. Naključno ali ne se je Kovač vanje zapletel skoraj sočasno s prodajo Eurotasa. Z gotovino je v imenu podjetja iz davčne oaze Delaware kupil eno od nepremičnin, ki jo je obnavljal Gradis, posel pa preiskujejo celjski kriminalisti. Kovač je že leta 2007 na Bledu kupil 30.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče in za to plačal štiri milijone evrov. Denar je dobil pri KBM Leasingu, ki je nato omenjeno zemljišče od Kovača odkupil po dva milijona evrov višji ceni in ga preprodal danes že ugaslemu Gradisu.
