Za leto 2014 pa komisija Sloveniji napoveduje 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast. Ocene glede rasti in primanjkljaja tako za letos kot za prihodnje leto so za Slovenijo občutno slabše kot v povprečju v območju evra in celotni EU.
Slabše obete za rast imata letos le Grčija, na sploh najbolj problematična članica območja evra, in Ciper, ki je prav tako že zaprosil za pomoč in se s trojko pogaja o pogojih zanjo. Preostalim trem članicam, ki so morale zaprositi za pomoč, Irski, Portugalski in Španiji, kaže bolje kot Sloveniji.
Slabše napovedi glede primanjkljaja v letošnjem letu pa so dobile le Irska, Španija in Velika Britanija.
Še lani novembra je komisija Sloveniji za letos napovedala 3,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj in 1,6-odstotni padec BDP.
Komisija v napovedi ugotavlja, da je Slovenija "zdrsnila nazaj v recesijo z dvojnim dnom" in da "podaljševanje čiščenja bančnih bilanc podaljšuje šibkost gospodarstva in povzroča zamude pri fiskalni konsolidaciji". Za nadaljnji padec BDP pa je krivo nadaljnje slabenje investicij v kombinaciji z negativnimi trendi v zaposlovanju in domači potrošnji.
V letu 2014 se sicer Sloveniji po oceni komisije obeta počasno okrevanje, a to bo odvisno od hitrosti in učinkovitosti reševanja krize v bančnem sektorju ter uspešnega prestrukturiranja prezadolženih podjetij, napoveduje komisija.
Sicer pa je Bruselj Sloveniji za letos napovedal javni dolg v višini 59,5 odstotka BDP, za naslednje leto pa 63,4-odstotnega, kar je še vedno precej boljše od povprečja v območju evra in EU, vendar strmo raste.
Tudi brezposelnost je nižja kot v povprečju v območju evra in EU, a prav tako raste. Po napovedi komisije bo Slovenija letos beležila 9,8-odstotno brezposelnost, leta 2014 pa 10-odstotno.
