Slovenski letalski potniški promet hira. Ne le, da je Slovenija lani zabeležila največji upad števila letalskih potnikov med vsemi državami Evropske unije, kar 146 letališč po vsej Evropi je gostilo več potnikov kot glavno slovensko letališče na Brniku. Letališče Jožeta Pučnika kot slovensko okno v svet je tako očitno vedno bolj priprto.
Slovenija je lani po podatkih evropskega statističnega urada z manj kot 1,2 milijona potnikov zabeležila rekordni, več kot 14-odstotni padec števila letalskih potnikov. S 13,5-odstotnim padcem se je Sloveniji približala le še Slovaška. Ob navedenih podatkih je reševanje nacionalnega letalskega prevoznika z vsakokratnimi dokapitalizacijami v minulih letih težko utemeljiti s skrbjo za slovenske potnike, ki da potrebujejo nacionalno letalsko družbo. Enako velja tudi za donedavnega načrtovano, več kot 50 milijonov evrov vredno naložbo v nov potniški terminal na brniškem letališču. V Aerodromu Ljubljana sicer zagotavljajo, da se trend obrača, število potnikov pa da se je do avgusta povečalo za sedem odstotkov. Ob tem velja sicer omeniti, da upoštevajo v družbi pri tem tudi potnike Iran Aira, ki na terminal sploh niso stopili, saj opravlja iranski prevoznik na letališču le tehnične pristanke, o čemer smo v Dnevniku že poročali.
Če je Italija lani zabeležila majhen, 0,1-odstotni padec števila potnikov, je Avstrija beležila 3,3-odstotno rast, Hrvaška pa kar 8,7-odstotno rast. Koliko so k rasti prispevali slovenski potniki, za katere je ponudba okoliških letališč ugodnejša, ni znano, a v Aerodromu Ljubljana si s tem očitno ne belijo las. »Med letališči v regiji poteka ostra konkurenca za pridobivanje potnikov, kar pa je povsem naravno. Potniki iz Slovenije uporabljajo okoliška letališča, z našega letališča pa, obratno, letijo številni tujci, predvsem iz zamejskih predelov,« pravijo v upravitelju brniškega letališča, kjer pa s konkretnimi izračuni ne razpolagajo. »Odliv potnikov na konkurenčna letališča ocenjujemo na 150.000 do 180.000 in je tak že nekaj let,« še dodajajo, a hkrati zagotavljajo, da jim gre letos bolje kot okoliškim letališčem. Kot pojasnjujejo, je letališče v Trstu zabeležilo 1,5-odstotni upad, Zagreb 1,2-odstotnega, Celovec 7,8-odstotnega, Gradec pa osemodstotnega.
Predsednice vlade Alenke Bratušek je nedavno sicer opozorila, da je na brniškem letališču očitno nekaj zelo narobe, saj da na večini svetovnih letališč število potnikov raste. Vlada upa, da bo razvoj Aerodroma Ljubljana in povečanje števila potnikov zagotovil nov strateški partner letališča, ki bi mu prodali slabih 74 odstotkov družbe. Verjetno pa bo morala svoje pristaviti tudi država z znižanjem obremenitev letalskega sektorja. Letalska panoga državo namreč že več let opozarja, da različne dajatve, kot so takse letalskih operacij ali pribitki na kerozin, močno obremenjujejo letalsko dejavnost, a za zdaj neuspešno. Medtem ko smo konec lanskega leta že poročali, da so za letala Adrie Airways v relativni primerjavi cen terminalne navigacije od brniškega letališča dražja le še tri evropska letališča, pa v Aerodromu Ljubljana pravijo, da je brniško letališče okoliškim povsem konkurenčno.
V Adrii Airways, ki je lani prepeljala 71,3 odstotka vseh potnikov na Aerodromu Ljubljana, se medtem kljub temu ozirajo po okoliških letališčih, kot sta Celovec in Verona. In če je v minuli zimski sezoni Adria Airways opravila 169 rednih tedenskih letov iz Ljubljane na 15 destinacij, bo v letošnji zimi opravila zgolj še 137 rednih tedenskih letov na 16 destinacij iz Ljubljane. In če je še minulo zimo iz Prištine tedensko opravila tri lete, jih bo letos opravila deset.