Četudi bo 76 zaposlenih v Pinusu jutri prejelo decembrsko plačo, v prvi polovici marca pa še januarsko, družba brez strateškega partnerja ne bo mogla preživeti še ene zime. Zaradi zamud pri izplačilu plač so delavci Pinusa, ki je v lasti Igorja Jurija Pogačarja, že drugič v zadnjih mesecih resno zagrozili s stavko.
Predsednik uprave Pinusa Marko Klemenčič je povedal, da jim bo, kot kaže, uspelo zagotoviti sredstva za izplačilo plač. Zaradi prihajajoče otoplitve v prihodnjih mesecih ne pričakuje vnovičnih težav pri izplačilu plač. Večino prihodkov namreč Pinus doseže s prodajo sezonskih izdelkov. Gre za sredstva za varstvo rastlin, ki med drugim uničujejo plevel. Drugi dve diviziji, s katerima je družba lani od skupno petih milijonov evrov prihodkov dosegla 1,2 milijona evrov prihodkov, pa sta sežigalnica in logistika.
Tako kot v številnih drugih podjetjih največjo težavo Pinusa predstavlja nesposobnost pridobivanja zadosti obratnega kapitala. »Če bi banke lani v dveh delih zagotovile milijon evrov, bi namesto petih milijonov evrov lahko dosegli osem milijonov evrov prihodkov,« je pojasnil Klemenčič, ki je bil do prevzema vodenja Pinusa decembra 2011 član uprave Raiffeisen banke. Pinus bankam sicer dolguje skupno približno 25 milijonov evrov, upniki pa so decembra 2012 potrdili prisilno poravnavo. Prvi del obveznosti v višini 745.000 evrov mora družba navadnim upnikom plačati do letošnjega decembra, drugi del v višini 1,6 milijona evrov pa do leta 2016. Zaradi postopka prisilne poravnave Pinusa ni možno razdeliti na več delov, kar bi omogočalo bolj učinkovito prodajo družbe. Za nakup Pinusa se zanimajo strateški partnerji iz ZDA, Indije in z Bližnjega vzhoda. Kot je pojasnil Klemenčič, so se s prodajo družbe v sodelovanju z NLB začeli ukvarjati novembra lani, za nakup družbe pa že prejeli pisma o nameri. Tako kot Pinus se tudi morebitni kupci ukvarjajo z izdelavo sredstev za varstvo rastlin, v Evropi pa iščejo nove prodajne kanale. O vstopu v lastniško strukturo Pinusa so se sicer dogovarjali še pred začetkom prisilne poravnave.
Na dan prihajajo tudi podatki o svetovalnih pogodbah z nekdanjo predsednico uprave Palome Matejo Perger in Tamaro Belšak, življenjsko sopotnico Klemenčiča. Ta je pojasnil, da ne gre za nikakršne svetovalne pogodbe, temveč izvedbene pogodbe. »Pergarjevo, ki je odgovorna za finance in računovodstvo, sem povabil k sodelovanju pred začetkom prisilne poravnave, prek s. p. pa ji plačujemo 3200 evrov mesečno,« je dejal Klemenčič. Belšakovo, ki je od Pinusa prejela skupno 18.000 evrov, pa je angažiral »kot strokovnjakinjo za odnose z javnostjo, ko smo na trg uvajali nov izdelek«. Ko je bilo letos spomladi jasno, da pri bankah ne bodo prejeli svežega posojila, so v družbi z Belšakovo prekinili sodelovanje, je dodal Klemenčič.
Pinus je ob približno petih milijonih prihodkov lani pridelal kar osem milijonov evrov izgube. K temu znesku je skoraj polovico prispeval odpis naložbe v hčerinskem podjetju Bio Goriva, ki je končalo v stečaju in v katerem je Petrol četrtinski lastnik.
