Factor banka možnosti za popravni izpit nima več. Če ji tudi v drugem poskusu dokapitalizacije ne uspe zbrati zahtevanih 50 milijonov evrov dodatnega kapitala, imajo v Banki Slovenije po navedbah naših virov že pripravljen rezervni scenarij, to je likvidacija Factor banke oziroma prenos njenih terjatev na tako imenovano slabo banko.
Toda tudi v primeru uspešne dokapitalizacije, o kateri bodo delničarji Factor banke odločali na jutrišnji skupščini, se po neuradnih informacijah ena izmed najmanjših slovenskih bank ne bo rešila svojih težav. Po navedbah naših virov naj bi se namreč kakovost kreditnega portfelja Factor banke v zadnjem času bistveno poslabšala, s tem pa naj bi se za nekajkrat povzpele tudi njene potrebe po dodatnem kapitalu. Te informacije je predsednik uprave Factor banke Ciril Dragonja zanikal in zatrdil, da bi načrtovana 50-milijonska dokapitalizacija po njihovih ocenah zadostovala za pokritje njihovih kapitalskih potreb.
»Kakšni bi lahko bili ukrepi Banke Slovenije v primeru neuspeha dokapitalizacije, ne bi špekuliral, ker verjamemo, da nam bo ob treh potencialnih interesentih dokapitalizacija uspela,« nam je še povedal Dragonja, ki morebiten ukrep likvidacije ali prenosa terjatev na slabo banko ocenjuje kot nepotreben. Po njegovem prepričanju lahko namreč Factor banka v prihodnje normalno posluje, tudi če dokapitalizacija ne bi uspela.
Toda razmere v Factor banki očitno vedno bolj skrbijo centralne bankirje, na kar nakazujejo tudi pojasnila Dragonje. »V juniju smo se soočili z zahtevo regulatorja, da v prihodnje stalno zagotavljamo kapitalski količnik, višji od 11,5 odstotka, kar zahteva precej višjo, okoli 50-milijonsko dokapitalizacijo,« nam je povedal prvi mož Factor banke, ki je še v začetku leta ocenjeval, da bo za dvig kapitalske ustreznosti zadostovala že polovico nižja dokapitalizacija. V Banki Slovenije na naša vprašanja včeraj niso želeli odgovoriti. Povedali so nam zgolj, da posameznih ukrepov ne morejo komentirati, v skladu z zakonom o bančništvu pa so dolžni varovati zaupne informacije, ki jih dobijo pri opravljanju nadzora.
Da so v Banki Slovenije vedno bolj zaskrbljeni glede razmer v Factor banki, nakazujejo tudi informacije, da prav na zahtevo centralnih bankirjev družba Deloitte trenutno opravlja podrobna vrednotenja nepremičnin v Sloveniji in v tujini, s katerimi je banka zavarovala svoja posojila. »Banka Slovenije je z nadzori v naši banki prisotna najmanj enkrat na leto, nadzori pa so praviloma celoviti in zajemajo več področij poslovanja banke. Vsebine posameznih pregledov kot tudi samega poteka pregledov pa uprava ne more in ne sme podrobneje komentirati,« nam je povedal Dragonja in zatrdil, da so bili doslej večkrat pregledani tudi nepremičninski projekti, ki jih financirajo. Toda pregled, ki ga izvaja Deloitte, se bistveno razlikuje od dosedanjih pregledov, ki jih je opravljala Banka Slovenije. Revizorji Deloitta naj bi namreč poleg kreditnih map pregledovali tudi same nepremičnine in stanje nepremičninskih projektov v Sloveniji in tujini. Na to potrebo naj bi v preteklosti že večkrat opozarjale tudi strokovne službe Banke Slovenije, vendar pa svet Banke Slovenije pod vodstvom zdaj že nekdanjega guvernerja Marka Kranjca vse do nedavnega za to očitno ni videl potrebe.
»Del teh posojil se normalno odplačuje, pri nekaterih pa se res pojavljajo določeni problemi z odplačili, v reševanje katerih se vedno skušamo aktivno vključevati,« stanje pri posojilih, vezanih na nepremičninske projekte pojasnjuje Dragonja. Po njegovih besedah s pravočasno zaplenjenimi nepremičninami poplačajo vsaj 90 odstotkov terjatev, medtem ko je izplen pri nepremičninah, kjer pot na trg poteka prek sodnih izvršb in stečajev med 50 in 60 odstotki.
Po navedbah naših virov naj bi revizorji Deloitta posebno pozornost namenili tudi tako imenovanim »bullet« posojilom, pri katerih plačilo celotne glavnice in v nekaterih primerih tudi obresti zapade šele ob izteku posojila. Konec marca je imela sicer Factor banka za slabih 770 milijonov evrov posojil nebančnim strankam, skoraj tretjina tega zneska pa so prav posojila, namenjena financiranju nepremičninskih projektov doma in v tujini. Dragonja zatrjuje, da so posojila, kjer se tako glavnica kot tudi obresti plačujejo ob zapadlosti, izjema in jih praviloma ne odobravajo.
