Kot je premierka poudarila na Forumu obrti in podjetništva, sicer namenjenega predstavitvi zahtev malega gospodarstva vladi, je pred Slovenijo verjetno najtežja naloga doslej.
Oba dokumenta že v Bruslju
Oba dokumenta »sta res šla v Bruselj«, ampak pogovori o tem, kaj Slovenija potrebuje, niso zaključeni, vlada pa bo z veseljem pri tem sodelovala tudi z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS).
Pri zagonu gospodarstva so pomembni sanacija bančnega sistema ter razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, izboljšati pa je treba korporativno upravljanje državnega premoženja in izpeljati privatizacijo državnega premoženja.
Kredibilnost Slovenije je bila v preteklosti zelo omajana
»To je kompromis, ki ga lahko v tem trenutku začnemo in izpeljemo do konca,« je dejala in dodala, da je bila v preteklosti kredibilnost Slovenije zelo omajana, ker se je veliko stvari začelo, ne pa tudi končalo.
Cilj vlade pri privatizaciji je poiskati strateške partnerje za primerno ceno - Bratuškova verjame, da so to sposobni doseči, zato so predlagali tak nabor podjetij.
Po oceni vlade bodo prve slabe terjatev iz bank na slabo banko prenesli v juniju, je dejala in dodala, da v tem trenutku finančno ministrstvo, Banka Slovenije in vse tri državne banke (NLB, NKBM in Abanka) delajo z roko v roko.
Zvišanje prihodkov in znižanje odhodkov
Konsolidacija javnih financ bo izpeljana s kombinacijo zvišanja prihodkov in znižanja odhodkov. Med ukrepi na prihodkovni strani sta najbolj pomembna višja stopnja DDV in davek na nepremičnine.
Kriznega davka vlada po njenih pojasnilih še ni dala »čisto z mize«, saj je ta odvisen od tega, ali bo vladi v pogajanjih z javnim sektorjem uspelo dogovoriti znižanje odhodkov.
Bratuškova se zaveda, da za gospodarstvo ni dober dvig kateregakoli davka, je pa vlada izbrala tistega, ki najmanj negativno vpliva na gospodarstvo, torej dvig DDV. Z zvišanjem stopnje DDV je gonilna sila slovenskega gospodarstva, torej izvozniki, najmanj prizadeta in to je bil ključni element pri odločitvi, je dejala premierka.
Ugodna posojila
Predsednik OZS Kovšca je premierki in vladni ekipi, ki je sodelovala na forumu, predstavil letošnje zahteve malega gospodarstva. Te so letos v večji meri nanašajo na ugodnejše davčno okolje in s tem povezano bolj konkurenčno gospodarstvo.
Od vlade pričakujejo tudi sistemsko pomoč pri prodoru malega gospodarstva na tuje trge, je poudaril Kovšca.
Predsednica vlade mu je odgovorila, da se s SID banko pogovarjajo o uvedbi finančnega instrumenta, ki bi omogočil malim in srednjim podjetjem pridobiti ugodna posojila za nastope ali prodore na tuje trge.
Po mnenju Bratuškove so zelo blizu dogovora, pogovarjajo pa se o masi denarja v višini približno 500 milijonov evrov.
Pred nami je težka naloga
OZS si želi biti konstruktiven partner vladi že v času snovanja zakonov in ne le v zaključni fazi, ko so možni le kozmetični popravki, je dejal Kovšca in dodal: »Zbornica je lahko dober partner le takrat, ko se jo usliši in ne le posluša«.
»Pred nami je težka naloga,« je ocenil Kovšča in izrazil pričakovanje malega gospodarstva, da mu vlada prisluhne ter ponujene rešitve preuči in čim prej umesti v zakonodajo.
Bratuškova je zagotovila, da bodo pregledali »ideje« malega gospodarstva. Nekaj jih je uresničljivih na krajši rok, nekaj na daljši, verjetno pa je tudi kakšna, ki bo v tem trenutku težko uresničljiva, je še dejala.
V preteklosti preveč obljub in premalo dejanj
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je ocenil, da je Slovenija v preteklosti preveč obljubljala in premalo naredila. Vlada si po njegovih pojasnilih želi do konca leta narediti več, kot je zapisano v programu stabilnosti in NRP.
Za gospodarskega ministra Stanka Stepišnika je OZS pomembna, ker zaposluje več kot 100.000 ljudi, malo gospodarstvo pa s plačilom davkov in prispevkov prispeva v proračun. Po njegovem mnenju bi morali obrtniki in podjetniki nekaj tega denarja dobiti nazaj, skozi razpise in finančne spodbude.
Odprava administrativnih ovir
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je obrtnikom in podjetnikom zagotovil, da je ministrstvo partner OZS pri odpravi administrativnih ovir. Ukrepi za zmanjšanje teh ovir namreč ne prinašajo nobenih posledic za proračun, so pa koristna za gospodarstvo.
Predsednik DZ Janko Veber pa je na forumu pojasnil, da DZ ne sprejema programa stabilnosti in NRP, da pa je njegova pristojnost sprejemanje zakonov, ki bodo temeljili na izhodiščih obeh dokumentov. Bo pa po njegovih napovedih predvidoma Bratuškova v DZ predstavila dokumenta.
