Minister za finance Uroš Čufer ima pri načrtovanih spremembah statuta Slovenske odškodninske družbe (Sod), s katerimi bi omejil pristojnosti politično imenovanega nadzornega sveta Soda pri kadrovanju v nadzorne svete družb v državni lasti, vsaj v vladi močnega zaveznika. Spremembe statuta Soda namreč podpira tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, ki priznava, da so spremembam manj naklonjeni »koalicijski partnerji«.
Napovedujejo spremembe zakona o SDH
Predsednica vlade, ki smo jo zaprosili za komentar obstoječe prakse korporativnega upravljanja v državnih podjetjih, zagotavlja, da zagovarja »v vseh postopkih korporativnega upravljanja dosledno upoštevanje zakonodaje ter visokih profesionalnih in etičnih standardov« ter transparentnost korporativnega upravljanja. Vsa navedena merila zasleduje po njenih pojasnilih tudi sprememba statuta Soda, ki jo podpira. »Spremembe se usklajujejo s koalicijskimi partnerji, ki pa jim niso najbolj naklonjeni,« je dodala. Kot smo v Dnevniku že poročali, je zaradi predlaganih sprememb statuta Soda ministra Čuferja ostro napadel predsednik SD Igor Lukšič.
Spomnimo, da bi bila po spremembah statuta Soda akreditacijska komisija, ki oblikuje predloge za nadzornike v družbah v državni lasti, posvetovalno telo uprave in ne nadzornikov Soda. Poleg tega upravi Soda ne bi bilo več potrebno pridobiti soglasja za glasovanje o nadzornikih na skupščinah družb. Glavni razlog za predvidene spremembe naj bi bil v tem, da nosi uprava Soda vso odgovornost, medtem ko imajo vse niti v svojih rokah dejansko nadzorniki. Na vprašanje, kaj bo trenutna vlada storila za večjo transparentnost korporativnega upravljanja podjetij, ki so v državni lasti, Bratuškova napoveduje spremembe zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki ga pripravlja vlada.
»Bitka interesov je postala javna«
Da je prav sprejem zakona o SDH, ki je skoncentriral moč nad državnimi podjetji v enem samem organu, razlog za »javno in brezsramno vmešavanje politike v upravljanje posameznih gospodarskih družb«, je prepričan izredni profesor na fakulteti za družbene vede in strokovnjak za korporativno upravljanje dr. Andrej Rus. »Bitka interesov je postala javna. Z vidika transparentnosti je to dobro, saj sedaj vidimo, kako intenzivno je vpletanje politike v upravljanje državnih podjetij, česar prej nismo imeli priložnosti videti, saj se je glede vsakega podjetja vodila ločena bitka,« je pojasnil.
Politiki morajo po pojasnilih dr. Rusa nad državnimi podjetji držati kontrolo, a ne nad tem, koga želijo za direktorja, s kom bodo sklenjene pogodbe in kakšni bodo poslovni načrti podjetij. Osredotočiti bi se morali na rezultat, saj polni izkoristek iz državnih podjetij državno blagajno, s tem pa »njihove politične projekte«. »V bolj zrelem okolju, ki ga lahko pričakujemo v naslednjih desetih letih tudi v Sloveniji, bi politiki zaradi tveganj skušali potegniti črto med sabo in menedžmentom državnih podjetij. Če bi volilci kaznovali politike za slabo upravljanje, kar se redno dogaja na Nizozemskem ali na Norveškem, bi politiki storili vse, da bi uprave in nadzorni sveti delovali čim bolj neodvisno, v skladu z javno sprejetimi pričakovanji in politikami države. Za slab rezultat tako ne bi odgovarjala politična stranka, ampak menedžment,« opozarja dr. Rus, ki pričakuje spremembe šele takrat, ko bodo politiki kaznovani za svoje ekshibicije na volilnem poligonu.
