V BP so prepričani, da "arbitrarna odločitev" EPA presega njene pristojnosti in predstavlja zlorabo njene moči. Po njihovem mnenju gre za kaznovanje in kaprico.
Kot so tudi opozorili, agencija ni ponudila nobenega pravega argumenta za to odločitev, poleg tega pa ni niti poskušala pojasniti, zakaj je bilo treba prepoved sklepanja pogodb za zaščito javnega interesa uvesti nemudoma. S slednjim je EPA po njihovih navedbah kršila ameriško zvezno zakonodajo.
V britanskem koncernu so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izpostavili še, da so bili zaradi razlitja nafte že dovolj kaznovani in da se jim s prepovedjo sklepanja pogodb z ameriško vlado dela nepopravljiva škoda. BP je sicer zaradi katastrofe leta 2010 v okviru več pravdnih postopkov plačal več milijard dolarjev kazni.
EPA je konec lanskega leta kot razlog za prepoved sklepanja pogodb navedla "pomanjkanje politične integritete, ki je bila razvidna iz delovanja podjetja v zvezi z eksplozijo na naftni ploščadi Deepwater Horizon, naftnim razlitjem in odzivom".
Pojasnila je še, da prepoved, ki velja za BP in njegove hčerinske družbe, velja, dokler ne bo podjetje zagotovilo "dovolj dokazov, da dosega poslovne standarde" v ZDA.
V eksploziji naftne ploščadi Deepwater Horizon 20. aprila 2010 je umrlo 11 ljudi. Do 15. julija, ko so zamašili vrtino, se je v morje Mehiškega zaliva ob obali Louisiane izteklo 780 milijonov litrov nafte. BP je pred sodiščem svojo krivdo priznal.
