Odgovor na vprašanje, ali je bila patronatska izjava mariborske nadškofije zgolj nekakšna moralna zaveza ali dejansko vsebuje elemente izvršljive pogodbene obveznosti, bo ključen za razplet odškodninske pravde, ki poteka na mariborskem okrožnem sodišču.
Leta 2008 je cerkveno podjetje Gospodarstvo Rast zabredlo v hude finančne težave in je vse težje odplačevalo svoje obveznosti. Zato so finančne ustanove terjale dodatna zavarovanja. »S patronatsko izjavo sem se prvič srečal, ko jo je v zvezi z nekim lizinškim poslom od nas terjala banka BKS,« se je na včerajšnjem naroku pred sodnikom Tomažem Grmovškom spominjal Dušan Zazijal, nekdanji predsednik in član uprave Gospodarstva Rast in član gospodarske uprave Nadškofije Maribor. »Z Mirkom Krašovcem sva razpravljala o izjavi, razumela sva jo tako, da zanjo stoji neki patron. Tudi v BKS banki so se strinjali, da ne gre za zavezujočo zadevo, temveč da je to moralno-etično dejanje lastnika, da bo z vsemi svojimi močmi skušal pomagati svojemu podjetju.«
Leta 2009 je dodatna zavarovanja terjala tudi Raiffeisen banka, ki je bila nadškofiji najbližja finančna ustanova. Zgodovinsko to korenini v Krekovi banki, ki jo je od škofije odkupila bančna ustanova s sedežem na Dunaju, nadzornik slovenske Raiffeisen banke pa je bil vrsto let cerkveni ekonom Krašovec. Kljub tem dolgoletnim prijateljskim odnosom je upravo banke v času gospodarske krize minilo razumevanje za finančne težave nadškofije.
Posojilo Gospodarstvu Rast je bilo zavarovano z delnicami Zvona Ena Holdinga, ki jim je borzna cena strmo padala. »Če ne bi dali patronatske izjave, bi banka utegnila preklicati pogodbo,« je dejala priča. Zazijal in Krašovec sta izjavo sestavila in jo 19. novembra 2009 tudi podpisala. »V njej tudi nedvoumno piše, da ne pomeni neposrednega poroštva ali drugega pravno zavezujočega dejanja,« je poudaril Zazijal.
S podobno izjavo so hoteli pomiriti tudi Abanko, vendar je ta terjala pogodbo z bolj zavezujočo vsebino. »Ne vem, kako naj se izrazim, ker so prisotni mediji,« je mencal Zazijal in odgovornost za sedanji spor posredno pripisal tožeči stranki. »Raiffeisnova pravna služba se ni odzivala tako, kot v drugih bankah. Od nje ni bilo enakega impulza.«
Ko je Gospodarstvo Rast leta 2011 šlo v stečaj, je poplačilo posojila v višini 7,6 milijona evrov banka terjala od Nadškofije Maribor, ki pa je plačilo zavrnila. Zato je Raiffeisen banka vložila odškodninsko tožbo, v kateri se sklicuje na že večkrat omenjeno patronatsko izjavo.
Jernej Močnik je bil v obravnavanem obdobju v Raiffeisen banki direktor sektorja za gospodarske družbe. Po njegovih besedah so se o vseh poslih z nadškofijo in njenih družbah dogovarjali v upravi banke. Vsebino in ustreznosti patronatske izjave ni nikoli presojal. Jo je pa razumel kot dodatno obliko zavarovanja že danih posojil Gospodarstvu Rast. »Ali ste od katerega drugega podjetja kdaj zahtevali patronatsko izjavo?« je zanimalo sodnika. »Ne,« mu je odgovoril Močnik.
V zvezi s patronatsko izjavo bo sodišče pridobilo pisni izjavi bivših nadškofov Franca Krambergerja in Antona Stresa, nato se bo Grmovšek po dogovoru s strankami odločil, ali ju bo povabil na pričanje.