Balažič podrobneje še ni mogel govoriti

Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič danes na novinarski konferenci v Ljubljani o ukrepih še ni mogel govoriti podrobneje, zagotovil pa je, da jih bodo izvedli ter ob koncu leta obrnili trend in izplavali iz rdečih številk.

Balažič je spomnil na doslej izvedene ukrepe v okviru prestrukturiranja Mercatorja. Izvedli so vrsto stroškovnih ukrepov in na področju obvladovanja stroškov je Mercator boljši od načrtovanega. V prvem četrtletju je Mercator stroške znižal za pet milijonov evrov, do konca leta je predvideno znižanje v višini 20 milijonov evrov.

Tako so denimo s 1. marcem izvedli reorganizacijo celotne skupine, katere rezultat je zmanjšanje števila ravni in direktorjev, vodij in števila zaposlenih. Do jeseni je v načrtu zmanjšanje števila zaposlenih na ravni skupine med 800 in 1000, od tega v Sloveniji okoli 200 v administraciji. "Zmanjšanje števila ljudi v Sloveniji za 200, kot je predvideno, se bo zgodilo do poletja," je napovedal Balažič.

Balažič: Proces refinanciranja poteka po načrtih

Za Mercator z 1,1, milijarde evrov dolga je izrednega pomena upravljanje strukture financiranja. Balažič je spomnil na februarski podpis pogodbe z bankami s ciljem priti do dolgoročne strukture financiranja. "Proces refinanciranja poteka po načrtih, računamo, da bomo z bankami v doglednem času prišli do rešitve," je dejal.

Kot pravi Balažič, je Mercatorju uspelo zaustaviti trend padanja tržnih deležev na vseh trgih, tako da so zdaj tržni deleži stabilni. Število zaposlenih se je konec marca v letni primerjavi znižalo za 658, v režiji za 142.

Tudi v letošnjem letu bo Mercator nadaljeval z osredotočanjem, družbo Tehnika bodo s 1. junijem pripojili k matični družbi, z julijem pa izstopili iz Bolgarije. Prodaja Embe se bliža zadnji fazi, trenutno je Mercator v fazi zbiranja zavezujočih ponudb, ki jih pričakuje do konca maja. V zvezi z Maxenom pa se v Mercatorju dogovarjajo za potencialna partnerstva, je med drugim nanizal Balažič ter za september napovedal prenovo manjših trgovin, do konca leta pa prenovo trgovske linije.

Prvi mož Mercatorja je zatrdil, da se strategija implementira, a rezultati na nekaterih točkah še niso zadovoljivi. V družbi so zadovoljni z optimizacijo in osredotočenostjo na osnovno dejavnost in ključne trge, manj pa s profitabilnostjo, kar je posledica padca prometa, ki je neposredno vplival na marže. Z zastavljenimi aktivnostmi bodo nadaljevali.

Na poslovanje vpliva veliko dejavnikov

Glede poslovanja skupine Mercator je Balažič izpostavil zaostrovanje makroekonomskih razmer in posledično padec zasebne potrošnje, kar vpliva na poslovanje. "Potrošnik se obnaša vse bolj racionalno - 60 odstotkov ljudi kupuje cenejše izdelke, več je manjših nakupov, potrošnik ni več lojalen enemu trgovcu," je pojasnil Balažič.

Na poslovanje po njegovih pojasnilih dodatno negativno vpliva slabšanje bonitetne ocene države, pa tudi slabe gospodarske razmere v regiji, v kateri Mercator deluje.

Prihodki od prodaje skupine Mercator so se od januarja do marca znižali za 2,6 odstotka na 658,4 milijona evrov, čista izguba pa je znašala 8,6 milijona evrov. Balažič sicer poudarja, da se rezultati razlikujejo od trga do trga - Mercator tako v Srbiji in BiH beleži rast.

V družbi si želijo, da bi prišlo do čimprejšnje odločitve glede prodaje

Balažič se ni mogel izogniti vprašanjem v zvezi s prodajo večinskega deleža Mercatorja. Poudaril je, da prodajni postopek, ki je sicer zelo obremenjujoč za družbo, poteka in da je družba pri tem tvorno sodelovala. V družbi si želijo, da bi prišlo do čimprejšnje odločitve glede prodaje, ki bo hitra, dokončna in zavezujoča, saj se bo le tako Mercator znova lahko začel ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo.

Po Balažičevih besedah se je treba zavedati, da potekata dva vzporedna procesa, ki sta izključujoča - prodajni proces in proces reprogramiranja dolgov -, ki čakata na odločitve drug drugega. "Pri prodaji je refinanciranje eden od pogojev, banke pa čakajo na dokončno odločitev lastnikov," je dejal.

Proces monetizacije nepremičnin, ki je zaradi zaostrovanja makroekonomske situacije, dragih bančnih virov in poteka prodajnega postopka zaenkrat zamrznjen, je po Balažičevih besedah izrednega pomena za razdolžitev Mercatorja. Projekt bi, kot ocenjuje, znal biti ekonomsko smiseln v času, ko se bodo razmere umirile tako na strani lastništva kot makroekonomskih razmer.

Glede poslovanja skupine Mercator je Balažič izpostavil zaostrovanje makroekonomskih razmer in posledično padec zasebne potrošnje, kar vpliva na poslovanje. "Potrošnik se obnaša vse bolj racionalno - 60 odstotkov ljudi kupuje cenejše izdelke, več je manjših nakupov, potrošnik ni več lojalen enemu trgovcu," je pojasnil Balažič.

Na poslovanje po njegovih pojasnilih dodatno negativno vpliva slabšanje bonitetne ocene države, pa tudi slabe gospodarske razmere v regiji, v kateri Mercator deluje.

Prihodki od prodaje skupine Mercator so se od januarja do marca znižali za 2,6 odstotka na 658,4 milijona evrov, čista izguba pa je znašala 8,6 milijona evrov. Balažič sicer poudarja, da se rezultati razlikujejo od trga do trga - Mercator tako v Srbiji in BiH beleži rast.

Balažič se ni mogel izogniti vprašanjem v zvezi s prodajo večinskega deleža Mercatorja. Poudaril je, da prodajni postopek, ki je sicer zelo obremenjujoč za družbo, poteka in da je družba pri tem tvorno sodelovala. V družbi si želijo, da bi prišlo do čimprejšnje odločitve glede prodaje, ki bo hitra, dokončna in zavezujoča, saj se bo le tako Mercator znova lahko začel ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo.

Po Balažičevih besedah se je treba zavedati, da potekata dva vzporedna procesa, ki sta izključujoča - prodajni proces in proces reprogramiranja dolgov -, ki čakata na odločitve drug drugega. "Pri prodaji je refinanciranje eden od pogojev, banke pa čakajo na dokončno odločitev lastnikov," je dejal.

Proces monetizacije nepremičnin, ki je zaradi zaostrovanja makroekonomske situacije, dragih bančnih virov in poteka prodajnega postopka zaenkrat zamrznjen, je po Balažičevih besedah izrednega pomena za razdolžitev Mercatorja. Projekt bi, kot ocenjuje, znal biti ekonomsko smiseln v času, ko se bodo razmere umirile tako na strani lastništva kot makroekonomskih razmer.