V igri za direktorja družbe Plinovodi, ki pripravlja milijardo evrov vreden projekt slovenskega dela plinovoda Južni tok, je po neuradnih informacijah pet kandidatov.
Eden od njih je tudi dosedanji prvi mož družbe Marjan Eberlinc, ki izjav o tem ne daje. Kdo so drugi kandidati, v zadnjih dneh ni bilo mogoče uradno izvedeti. V neuradnih krogih pa se je med njimi omenjal donedavni član nadzornega sveta Geoplina Tomaž Orešič, od lani direktor poslovnega razvoja pri finski družbi Vaasa ETT, ki za pojasnila ni bil dosegljiv. Nadzorniki, ki jih vodi predsednik uprave Geoplina Boštjan Napast, naj bi se o izbiri po prvotnih načrtih odločili do konca meseca. Kljub temu ni izključeno, da bi se ta rok lahko podaljšal. »Postopek poteka, zato zadeve ne želim komentirati,« je bil kratek Napast. Razpis za direktorja Plinovodov je bil odprt le dober teden dni, njegovi avtorji pa so vanj vključili številne pogoje, ki so omejili nabor kandidatov. Ti morajo imeti univerzitetno izobrazbo strojne smeri. K prijavi so morali predložiti izjavo, da v zadnjih treh letih niso imeli nobene strokovne funkcije, odgovornosti ali poslovnega odnosa z Geoplinom, ki je sicer edini lastnik Plinovodov, a je od njega v pomembni meri tudi upravljavsko ločen.
Tudi zaradi tega je bilo v zadnjih dneh v energetskih krogih mogoče slišati, da je prvi favorit za zmago na razpisu, ki prinaša petletni mandat na čelu družbe, aktualni direktor Eberlinc. Temu gredo na roke tudi razmerja moči v nadzornem svetu Plinovodov. Za novo imenovanje namreč Eberlinc potrebuje le podporo koalicije Geoplin-Petrol, ki mu je vsaj do zdaj trdno stala ob strani, v nadzornem svetu pa obvladuje tri od šestih sedežev. Zgolj glasovi Boštjana Napasta, člana uprave Geoplina Alojza Stane in člana uprave Petrola Roka Vodnika bi tako Eberlincu že prinesli nov mandat.
A pred tem bodo nadzorniki Plinovodov zagotovo preverili tudi »utrip« države. Ta pa bi lahko Eberlincu morda prekrižala načrte. V zadnjih dneh je bilo namreč mogoče slišati, da naj bi imel eden od kandidatov že zagotovljeno podporo ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela. Spomnimo, še v drugi polovici lanskega leta so bila mnenja o Eberlinčevem delu v vladi različna. Zaradi njegovih pogledov na operativno vodenje projekta Južni tok, ki so vznejevoljili Moskvo in Gazprom, je že jeseni lani moral na sestanek k predsednici vlade Alenki Bratušek. Več nesoglasij naj bi imel tudi z Omerzelom, ki si je več mesecev prizadeval za kadrovske spremembe v upravi Plinovodov. Omerzel je že v četrtek zatrdil, da se v kadrovanje na Plinovodih ne vpleta. Državo sicer v nadzornem svetu Plinovoda zastopa Danijel Levičar, vodja direktorata za energijo na Omerzelovem ministrstvu.
Eberlincu gre na roke dejstvo, da je slovenski vladi očitno uspelo najti diplomatsko ravnotežje med zahtevami evropske komisije in pričakovanji Rusije. Moskva in Bruselj bosta sicer že januarja na skupnem vrhu skupaj skušala ugotoviti, ali se pri plinovodu, ki bo bolgarsko črnomorsko obalo povezoval z Italijo, sploh lahko dogovorita o kompromisu.