Pesimistične napovedi ob krčenju proračunskih sredstev za visoko šolstvo so se očitno uresničile. Ljubljanske fakultete so leto 2012 končale s praznimi blagajnami, pri čemer je tretjina poslovala celo v rdečih številkah. Analiza je pokazala, da so se zmanjšanim prihodkom poskušali prilagoditi predvsem z znižanjem izdatkov za blago, material in v manjšem delu tudi za storitve. Masa plač, ki pri fakultetah predstavlja daleč največji strošek, se je medtem ob praktično nespremenjenem skupnem številu zaposlenih znižala za vsega tri odstotke. Še leto pred tem so številne fakultete celo povečevale stroške poslovanja.
90 odstotkov prihodkov pride iz proračuna
Ljubljanske fakultete so lani ustvarile 305,5 milijona evrov prihodkov, kar je 6,6 odstotka manj glede na predlani. Da je bil proračunski rez glavni krivec za slabše rezultate fakultet, potrjuje tudi podatek o ustvarjenih prihodkih od prodaje blaga in storitev na trgu. Ti so se pri vrsti ustanov obdržali na ravni iz leta 2011 ali celo povečali, na primer pri medicinski fakulteti. Ta tako kot fakulteta za računalništvo večino presežka ustvari iz naslova tržne dejavnosti. Daleč najbolj aktivne na trgu so sicer medicinska, biotehnična in veterinarska fakulteta ter fakulteti za elektrotehniko in strojništvo. Skupno so bili tržni prihodki pri ljubljanskih fakultetah manjši za slab milijon evrov oziroma za okoli 2,5 odstotka. Znašali so 34,4 milijona evrov.
Največ prihodkov, več kot tretjino, že tradicionalno prejmejo medicinska, biotehnična in filozofska fakulteta. Kljub temu so se njihovi proračuni zmanjšali za manj od povprečja. Pozitivna izjema je bila fakulteta za strojništvo, ki je celo povečala prihodke za slab odstotek. Dosti slabše so jo odnesli na naravoslovnotehniški, pravni, zdravstveni, pedagoški in še nekaterih drugih fakultetah. Tem je lani iz proračuna kapnilo več kot desetino manj kot leta 2011.
Varčevali pri stroških materiala in storitev, ne pri masah plač
Čeprav so ljubljanske fakultete v primerjavi z letom prej izgubile visokih 22 milijonov evrov prihodkov, so se pristojni očitno raje lotili varčevanja pri stroških materiala, blaga in storitev. Nanje namreč v povprečju odpade »le« dobrih 40 odstotkov njihovega proračuna, na tem področju pa so privarčevali blizu deset milijonov evrov oziroma več kot desetino. Tudi pri tem so bile fakultete različno uspešne, saj so nekatere porabile celo nekaj več kot leta 2011.
Manj, vsega 6,4 milijona evrov ali dobre tri odstotke, so fakultete prihranile pri stroških dela. Glede na to, da se je povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur obdržalo na ravni leta 2011 (približno 5624), gre večino zmanjšanja mase plač pripisati nižjim izplačilom zaposlenim. Povprečni bruto mesečni strošek dela na zaposlenega se je namreč zmanjšal s 3150 na 3071 evrov, kar je natanko 2,5 odstotka manj. Od stotih evrov prihodkov so torej fakultete lani samo za stroške dela porabile skoraj 70 evrov. Dejanski stroški dela so še bistveno višji, saj se študentsko in avtorsko delo šteje k stroškom storitev.
Opozorimo, da so fakultete šele lani začele varčevati pri masah plač, saj so se v letu pred tem zvišali tako povprečno število zaposlenih kot povprečni mesečni stroški na zaposlenega. Posledično je bila v letu 2011 masa plač za 1,5 odstotka višja glede na leto 2010.
Presežki kopnijo, največji izgubar še zaposluje
Proračunski rez se je več kot očitno odrazil na finančnem rezultatu fakultet, natančneje na presežku prihodkov nad odhodki. Lanskoletni presežek se je namreč zmanjšal kar za polovico, na 3,86 milijona evrov, pri čemer samo na medicinsko fakulteto in fakulteto za strojništvo odpade 3,7 milijona evrov plusa. Ob tem velja omeniti, da so fakultete še v letu 2010 poslovale z več kot desetimi milijoni evrov presežka. Vzrok za slab skupni rezultat se skriva v dejstvu, da se številne fakultete niso dovolj hitro prilagodile in ustrezno zmanjšale stroškov. Posledično so leto končale z visokimi primanjkljaji.
Na vrhu v negativnem smislu prednjačita zdravstvena in filozofska fakulteta. Prva je še povečala povprečno število zaposlenih in stroške dela ter ustvarila daleč najvišji minus. In to čeprav je glede na leto 2011 izgubila relativno največ sredstev. Filozofska fakulteta je medtem zgolj minimalno znižala stroške dela in število zaposlenih, ob tem pa ravno tako beležila več kot polmilijonski primanjkljaj. Kar osem od 26 analiziranih ljubljanskih fakultet je v letu 2012 porabilo več, kot je imelo prihodkov. Druge fakultete so se morale sprijazniti z nižjim presežkom, nekatere od njih so celo s težavo usklajevale prihodke in odhodke. Kljub temu obstajajo tudi fakultete, ki so drastično povečale presežke.
Letos znižanje mase plač ali popolni kolaps
Glede na to, da je za letos napovedano še dodatno krčenje proračunskih sredstev za potrebe visokega šolstva, verjetno ni možnosti, da bi se fakultete izognile drastičnemu znižanju mase plač. Ne nazadnje nekatere že zdaj poslujejo na robu zmožnosti, manevrskega prostora na področju stroškov materiala in storitev (študentsko delo) pa je vse manj.
