Finančna konstrukcija bioplinarn, ki sta jih v zadnjih letih na veliko financirali Nova KBM in Nova Ljubljanska banka (NLB), pri njihovi gradnji pa so tako ali drugače sodelovala podjetja iz skupine Keter ali njeni lastniki (Tom Begovič, Denis Bolčina in Marjan Kolar), se je očitno začela podirati.
Konec junija je namreč podjetje Bioplin Vargazon, za katerega je Skupina Keter leta 2010 zgradila bioplinarno v Sobetincih, na sodišče vložilo predlog za začetek prisilne poravnave. Potem ko je podjetju s slabimi 261.000 evri kapitala v času kreditnega krča pri NKBM uspelo najeti za skoraj 10 milijonov evrov posojil, je že kmalu postalo jasno, da jih bo težko vrnilo. Z bioplinarno, v kateri naj bi po trditvah okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG) občasno uničevali tudi klavniške odpadke in kokošji gnoj, je v zadnjih dveh letih utrpelo skupno kar 1,6 milijona evrov izgube. To je le dober milijon evrov manj od prihodkov, ki jih je podjetje Bioplin Vargazon ustvarilo v tem času. Tudi zato je morda njegov lastnik Miran Vargazon zemljišča, na katerih stoji bioplinarna, že v začetku leta 2011 pred izvršbami zavaroval z vpisom zemljiškega dolga v višini 50 milijonov evrov, ki pripada neznanemu imetniku zemljiškega pisma.
Kaj je šlo narobe pri bioplinarnah
Enaka usoda je že doletela podjetje Bioplin Skupina. Tega je leta 2010 ustanovil Marjan Kolar, v lasti pa ima bioplinarno v Dobrovniku. Na zemljiščih, ki jih je Kolar leta 2008 kupil od Kmetijskega gospodarstva Lendava, je samo NKBM vpisala za okoli deset milijonov evrov švicarskih frankov hipotek za posojila, ki jih je očitno kot fizična oseba najel Kolar. Še dodatnih osem milijonov evrov posojil je z njimi zavarovala NLB. A podjetje je lani ustvarilo le še 2,4 milijona evrov prihodkov, kar je milijon evrov manj kot leta 2011. Upniki so Bioplin Skupini blokirali transakcijski račun. Kolar pa je lastništvo le nekaj mesecev pred razglasitvijo insolventnosti in vložitvijo predloga za prisilno poravnavo prenesel na soprogo.
Pri težavah obeh podjetij po naših podatkih še zdaleč ne gre za osamljena primera, ampak za prve resnejše luknje v sistemu financiranja bioplinarn, na katere smo v Dnevniku opozarjali že več let. Te so posledica popolnoma nekritičnega odobravanja posojil podjetjem, ki so tako ali drugače blizu Skupini Keter, v obeh državnih bankah. Gradnja bioplinarn je namreč vsaj v teoriji projekt, katerega ekonomska rentabilnost temelji na štirih parametrih: ceni investicije, ceni energenta, količini obratovanja in ceni proizvedene električne energije, ki jo tako ali tako odkupuje država.
»Nasedla« posojila bodo udarila po bankah in kmetih
V bankah so zelo verjetno napačno ocenili tveganja pri vsaj treh točkah. Najprej pri ceni samih projektov bioplinarn. Ta je bila po mnenju več naših virov v vsaj nekaj primerih nižja od dejanske vrednosti posojil, ki so jih odobrile banke. Četudi so »razliko« do vrednosti posojil v Ketru morebiti skušali pokriti z varčevanjem pri energentih, recimo z uporabo živalskih stranskih proizvodov (gnojevke), za katere niso imeli okoljevarstvenega dovoljenja, so se s tem zapletli v težave z lokalnimi skupnostmi, agencijo za okolje in okoljevarstveniki. Vse našteto je vplivalo tudi na manjše obratovanje bioplinarn od načrtovanega. Nekatere, denimo Organica Jurša v Središču ob Dravi, naj bi pred meseci celo začasno prenehale delovati, ker niso imele denarja za nakup surovin, bioplinarna v Pirničah, ki jo je NLB financirala s 4,3 milijona evrov dolgoročnih posojil, pa do konca lanskega leta sploh ni delovala.
Posledica težav, ki jih bodo v Skupini Keter očitno reševali z vlaganjem predlogov za prisilne poravnave, s katerimi se bodo podjetja »očistila« dela dolgov, so milijoni zelo verjetno »nasedlih« posojil. Ta bodo v prihodnjih letih udarila po kmetih in drugih fizičnih osebah, ki so s Skupino Keter sodelovali pri projektih bioplinarn in tej prepuščali dobičke. Samo na zemljišču v lasti Branka Gjerkeša v Turnišču ima tako NKBM vpisanih za okoli 14 milijonov evrov hipotek, še za dodatnih pol milijona evrov zaznamb pa je v zadnjih mesecih vpisala država. Samo letos Bioplinarni Gjerkeš, ki jo je na noge postavila Skupina Keter, zapade za 5,2 milijona evrov posojil, pri čemer je v dveh letih ustvarila le okoli 200.000 evrov dobička.
Tesna prepletenost Skupine Keter in Nove KBM
»Neprevidnost« obeh državnih bank vsaj v primeru NKBM sovpada s tesno poslovno prepletenostjo vodilnih struktur v banki in Skupine Keter. Poročali smo že, da je »dvorni« odvetnik mariborske banke Franci Matoz hkrati tudi odvetnik Skupine Keter. Njegova soproga Nataša Matoz je še vedno zastopnica podjetja Biologica, ki je v lasti družbe Keter Organica Naložbe in Denisa Bolčine, z zbiranjem in odvozom odpadkov pa je lani ustvarilo okoli 161.000 evrov prihodkov. NKBM je po poročanju Večera kreditirala tudi vodilne v Skupine Keter. Nekdanji dolgoletni predsednik uprave Matjaž Kovačič pa naj bi po nekaterih informacijah po tistem, ko je zapustil z banko, z enim od podjetij iz kroga Skupine Keter celo podpisal pogodbo o svetovanju. Čeprav je nadzorni svet NKBM, ki ga vodi Peter Kukovica, že v začetku leta zahteval poročilo o financiranju bioplinarn, v mariborski banki, ki ji zdaj načeluje Aleš Hauc, po naših informacijah še niso začeli resneje razčiščevati poslov s Skupino Keter. Kot smo neuradno izvedeli, pa banka nekaterim bioplinarnam že več mesecev neuspešno išče novega lastnika. Samo na zemljiščih za gradnjo bioplinarne v Lendavi ima NKBM vpisanih za 19,3 milijona evrov hipotek.
V NLB so sicer Skupini Keter v začetku junija odobrili novo kratkoročno posojilo v višini 2,3 milijona evrov. Uradno ga je najelo podjetje Keter Organica Nova, ki upravlja bioplinarno v Bučečovcih. Ta je lani ustvarila 5,6 milijona evrov prihodkov, a ob tem utrpela skoraj pol milijona evrov izgube. Gradnjo bioplinarne, ki je pred meseci zaprosila za dovoljenje za kurjenje gnojevke, je v celoti financirala NLB, podjetje Keter Organica Nova pa ji je na zadnji dan lanskega leta dolgovalo skoraj 16 milijonov evrov.
Na Skupino Keter smo že v torek naslovili več vprašanj, a nam uradnih pojasnil niso želeli dati.
