Lastniku Sportine Bahtijarju Bajroviću, ki je pred začetkom finančno-gospodarske krize sodil med najbogatejše Slovence, se, kot kaže, pred očmi seseda njegov trgovsko-nepremičninski imperij.
Čeprav se je Bajrović s skupino 18 bank upnic sredi lanskega leta dogovoril za dolgoročno reprogramiranje posojil do leta 2018, obenem pa mu leto dni ni bilo potrebno plačevati glavnice posojil, sedaj, ko je napočil čas za plačilo prvega obroka posojil, denarja nima. Namesto da bi bankam v skladu s sklenjenim dogovorom v začetku julija poravnal prvi obrok posojil, jih je namreč zaprosil celo za odobritev novega likvidnostnega posojila. Hkrati je Bajrović bankirjem predlagal tudi sklenitev novega dogovora in jih zaprosil, da do zaključka pogajanj ne začnejo z unovčevanjem zavarovanj.
Toda bankirji so po naših informacijah spremembam dogovora vse prej kot naklonjeni, Bajrović pa naj bi med nekaterimi večjimi bankami upnicami izgubil tudi vse zaupanje. Še pred letom dni naj bi jih namreč prepričeval, da njegova skupina v kratkem ne bo potrebovala nobenih dodatnih likvidnostnih sredstev ter da bo s tekočimi dobički in prodajo poslovno nepotrebnega premoženja brez težav odplačeval obresti in glavnico posojil. V nekaterih tujih bankah naj bi se tako že pripravljali na razlastitev Bajrovića oziroma prevzem lastniškega in upravljalskega nadzora nad njegovim imperijem. Na naša vprašanja nam v Sportini včeraj niso odgovorili.
Kakšna je trenutna finančna slika Bajrovićevega imperija, na vrhu katerega je ciprski holding Sibelius Sonic, ni natančno znano. V zadnjem času je Bajrović sicer nekoliko poenostavil lastniško strukturo svojega imperija in vsa svoja podjetja iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Avstrije, Kosova in Bolgarije spravil pod okrilje Sibeliusa. Toda dejansko sliko še vedno zamegljujejo številna poroštva, posojila in garancije med njegovimi podjetji.
Dodatno senco dvoma o finančnem položaju mečejo tudi vrednotenja nepremičnin, o katerih so lani očitno podvomili tudi revizorji družbe Deloitte, ki so na letno poročilo Sportine Bled podali mnenje s pridržki. »Če z bankami ne bo doseženo ustrezno reprogramiranje dolga, obstaja bistven dvom o sposobnosti skupine, da nadaljuje kot delujoče podjetje,« je v svojem mnenju še zapisal predsednik uprave Deloitte Revizije Yuri Sidorovich in opozoril tudi na številna poroštva, garancije, posojila in terjatve do povezanih podjetij. Podobno opozorilo se je znašlo tudi v letnem poročilu Skupine Condor Real, ki je tudi srž Bajrovićevih finančnih težav. Pretežni del finančnega dolga namreč izvira prav iz predragih nakupov nepremičnin, ki jih je Bajrović kupoval praktično na vrhuncu konjunkture, nato pa jih leta 2011 prevrednotil navzgor. S tem je tudi preprečil, da bi nepremičninski del njegove skupine končal v stečaju, ki bi s seboj potegnil tudi celotno Sportino.
Vrednotenje nepremičninskega portfelja, ki poleg številnih trgovin obsega tudi hotela Krim in Ribno, blejski vili Prešeren in Victoria, poslovno stavbo na Čopovi ulici v Ljubljani in več zemljišč na Bledu, se je sicer podpisala pooblaščena cenilka Darja Tavželj.
Poleg visokih dolgov pa se Skupina Sportina zaradi visoke brezposelnosti in padca potrošnje sooča tudi z vse večjimi težavami pri prodaji. Sportina Bled se je namreč že lani soočala s 6-odstotnim padcem prihodkov, brez upoštevanja poslov med povezanimi družbami pa je bil padec poslovanja še nekoliko višji. Za deset odstotkov so se lani znižali tudi prihodki zagrebške Sportine, medtem ko so prihodki v Srbiji ostali praktično nespremenjeni, v BiH pa so se celo nekoliko zvišali. Zaradi padca obsega poslovanja so v Sportini lani znižali število zaposlenih na praktično vseh svojih trgih, čeprav se je na drugi strani število trgovin ponovno nekoliko povečalo (trenutno jih je okoli 270). Na težave pri likvidnosti nakazujejo tudi vedno večje zamude pri poravnavi dolgov, saj Sportina Bled o podatkih spletnega registra GVIN obveznosti v povprečju poravnava med 16- in 30-dnevno zamudo, Sportina Turizem do 60-dnevno zamudo, Condor Real pa dolgove v povprečju poravna več kot štiri mesece po njihovi zapadlosti.