"Visoko dohodkovno tveganje v bankah se je lani zaradi poslabševanja kakovosti kreditnega portfelja in upadanja kreditiranja realiziralo v nižjih neto obrestnih prihodkih ter v naraščajočih stroških oslabitev in rezervacij. Ti so bili lani višji za 23 odstotkov in so dosegli skoraj 1,5 milijarde evrov," so po seji sveta v sporočilu za javnost zapisali v slovenski centralni banki.

V Banki Slovenije ugotavljajo, da se zaradi slabih obetov gospodarske rasti v tekočem letu povečuje tveganje nadaljnjega poslabševanja kakovosti bančnih portfeljev in novih izgub v bančnem sistemu. "Zato je treba ekonomske politike usmeriti v ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, ki bi olajšala nujen proces finančnega prestrukturiranja podjetij in izboljšala pogoje financiranja bank," so izpostavili.

Bilančna vsota bank se je lani znižala za 3,1 milijarde evrov, kar je enkrat več kot leta 2011. Razlog za to je razdolževanje bank na mednarodnih trgih, ki je lani doseglo 3,6 milijarde evrov oz. 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Kot so navedli v Banki Slovenije, se je obnavljanje zapadlih obveznosti bank močno znižalo zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer ter nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih do slovenskega dolgoročnega državnega dolga in posledično do financiranja slovenskih bank.

K znižanju virov financiranja bank je prispevalo tudi znižanje vlog nebančnega sektorja, zlasti države, ki so v prvih letih krize delovale kot pomemben blažilec izpada zunanjih virov. V prvem četrtletju lani je nadomeščanje virov omogočalo cenovno ugodno triletno financiranje pri Evrosistemu, medtem ko v drugi polovici leta zaradi zniževanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države ni bilo mogoče nadomestiti poplačila obveznosti do tujine z drugimi viri, kot z zniževanjem kreditne aktivnosti bank in zniževanjem naložb v vrednostne papirje, so povzeli v centralni banki.

Na zniževanje kreditno sposobnega povpraševanja podjetij po posojilih po njihovem mnenju pomembno vpliva dolgotrajnost gospodarske krize, ki se odraža v nižjem tujem in domačem povpraševanju. Naraščajoča brezposelnost v kombinaciji z negotovimi razmerami na nepremičninskem trgu omejuje tudi možnosti gospodinjstev za pridobivanje posojil.

Tako znižano kreditno povpraševanje kot manjša naklonjenost bank k tveganju sta se odrazila v močnem krčenju posojil nefinančnim podjetjem, in sicer lani za dobro desetino, od sredine minulega leta pa tudi v negativni dinamiki posojil gospodinjstvom, še navajajo centralni bančniki.