Bilančna vsota bančnega sistema se je za razliko od preteklih mesecev januarja povečala, in to za 186 milijonov evrov. K temu je prispevala predvsem rast denarnih vlog v večini sektorjev. Vloge gospodinjstev so se na primer povečale za 140 milijonov evrov.
V Banki Slovenije priznavajo, da je to delno tudi sezonske narave. A vendar dodajajo, da je povečanje vlog gospodinjstev ob izvedenih decembrskih ukrepih in pozitivnem mnenju mednarodnih institucij glede sanacije bančnega sistema "verjetno tudi odraz vrnitve dela sredstev, ki so bila dvignjena iz bančnega sistema v preteklih mesecih".
Banke so januarja nadaljevale z zmernim razdolževanjem do tujih bank in do centralnih bank v evrskem območju. Posojila nebančnemu sektorju pa so se januarja v primerjavi s predhodnimi meseci minimalno zmanjšala. Pri posojilih gospodinjstvom se nadaljuje zniževanje potrošniških posojil, medtem ko stanovanjska posojila ohranjajo pozitivno rast. Januarja je ta znašala 1,3 odstotka.
V Banki Slovenije ugotavljajo, da se po lanskem septembru, ko je bančni nadzornik uvedel postopek likvidacije Factor banke in Probanke, nadaljuje zniževanje obrestnih mer na depozite. Dolgoročne obrestne mere za vloge nebančnega sektorja so se od decembra 2012 do januarja letos znižale za 1,6 odstotne točke, samo od lanskega septembra naprej za 0,7 odstotne točke.
V Banki Slovenije pričakujejo, da bo z znižanjem pasivnih obrestnih mer v prihodnje omogočeno tudi postopno zniževanje obrestnih mer na posojila.
Kakovost posojilnega portfelja bank se je po decembrskih prenosih dela slabih terjatev bank na Družbo za upravljanje terjatev bank izboljšala, kar po navedbah bančnega nadzornika kaže na ugoden učinek prenosa.
Delež terjatev z zamudami nad 90 dni se je znižal za skoraj pet odstotnih točk, na 13,4 odstotka, v kar so vključene slabe terjatve do prebivalstva. Januarja se je delež terjatev z zamudami nad 90 dni izboljšal še za dodatne 0,2 odstotne točke na 13,2 odstotka.
Svet Banke Slovenije je sicer danes sprejel spremenjena navodila za izvajanje sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. Dokument uvaja dodatne zahteve glede poročanja izpostavljenosti do dolžnikov na ravni posameznega posla in glede poročanja o prestrukturiranih posojilih.
Banka Slovenije se s to spremembo že prilagaja bodoči harmonizirani ureditvi poročanja na področju kreditnega tveganja, ki bo veljala v EU. S tem naj bi Banka Slovenije pridobila boljši pregled nad ustreznostjo upravljanja s posojilnim tveganjem v bankah, čigar sestavni del je tudi učinkovito sodelovanje v procesih prestrukturiranja zadolženih, a vendarle na dolgi rok perspektivnih podjetij.
Povečala naj bi se tudi ustreznost obravnave podjetij dolžnikov v postopkih prestrukturiranja v bančnem sistemu in možnost spremljave teh procesov. Kot poudarjajo v Banki Slovenije, gre za del širše pobude, v okviru katere želi Banka Slovenije s spodbujanjem procesov prestrukturiranja prezadolženega gospodarstva prispevati k povečanju gospodarske dejavnosti.
Svet Banke Slovenije se je seznanil tudi z najnovejšimi gospodarskimi gibanji. Z obsežno revizijo podatkov ob objavi podatkov o gibanju bruto domačega proizvoda za zadnje lansko četrtletje se je makroekonomska slika Slovenije v zadnjem letu po trditvah Banke Slovenije korenito spremenila.
Izdatni popravki navzgor tako kažejo na močnejše in zgodnejše gospodarsko okrevanje od pričakovanj. Razmere na trgu dela sicer ostajajo neugodne, a dinamika nekaterih kazalnikov nakazuje izboljšanje.
V Banki Slovenije izpostavljajo tudi pozitivne signale s finančnih trgov po ukrepih za stabilizacijo bančnega sistema ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta.
Z nadaljevanjem izvajanja premišljenih ukrepov je treba po prepričanju bančnega nadzornika zagotoviti stabilno in vzdržno gospodarsko rast ter krepiti dolgoročni gospodarski potencial, kar bo pomagalo pri izboljšanju bonitetnih ocen države. To bi olajšalo dostop države, bank in podjetij do finančnih virov.