Arhar pred preiskovalno komisijo za banke: NLB bo po izpolnitvi načrta prestrukturiranja povsem druga banka
Arhar je skušal članom komisije razjasniti delovanje zapletenega bančnega oz. finančnega sistema, njegovo zgodovino, primerjavo z Evropo in ZDA, vrsto notranjih in zunanjih dejavnikov ter njihovih kombinacij, ki so vplivali na razvoj dogodkov v domačem in svetovnem finančnem in bančnem sistemu.
Največja banka obvladuje 40 odstotkov trga, druga pa okoli 10
»V Sloveniji je bila in je še vedno specifična situacija ta, da največja banka obvladuje 40 odstotkov trga, druga pa okoli 10,« je povedal in pojasnil, da bi morali vsaj prvi dve banki biti približno enako veliki, da bi delovali mehanizmi zdrave konkurence. »Na to temo se do danes ni nič naredilo,« je bil jasen.
Povzel je, da banke v Evropi financirajo večino potreb gospodarstva. V Sloveniji krediti nebančnemu sektorju (prebivalstvu in podjetjem) predstavljajo glavnino bančnih poslov, medtem ko je tega v Evropi znatno manj, v ZDA pa še manj.
Kot nekdanji guverner Banke Slovenije je orisal dogajanje ob prvi sanaciji bančnega sistema, dogajanje pred in po oblikovanju tolarja ter prevzemu evra, dogajanje na bančnem trgu ob sprostitvi prve stanovanjske sheme, ob zadolževanje pred uvedbo DDV, ob prvem IPO v NKBM in njenem propadlem poskusu prodaje itd. Dejal je, da je na dogajanje v slovenskem bančnem sistemu vplivala vrsta domačih in tujih dejavnikov.
»Ko prideš do cenejšega denarja, ko se vse poceni in se tvoj rating dvigne, je največja nevarnost«
»Takrat je bilo vse v evforiji, ne le v Sloveniji, tudi v Evropi,« je dogajanje z vstopom in po vstopu v EU in v območje evra ponazoril Arhar. »Slovenski primer je opozorilo vsem bodočim članicam EU in evra. Ko prideš do cenejšega denarja, ko se vse poceni in se tvoj rating dvigne, je največja nevarnost,« je ocenil.
Spomnil je, da so evropske države po izbruhu krize pomagale tako državnim kot zasebnim bankam. Poudaril je, da je Slovenija sedaj v fazi, v katerim mora pomagati zlasti industrijskim podjetjem, da se postavijo na noge. Menil je, da se ne smemo ustrašiti tujega kapitala, če so postavljena pravilna izhodišča in pravila na ravni države.
Arhar je opozoril tudi, da je bila kreditna rast tesno povezana z rastjo bruto domačega proizvoda. Tesno je bila povezana tudi z dogajanjem na nepremičninskem in kapitalskem trgu. »Če pa ob tem sprejemaš velika tveganja, jih sprejemaj s svojimi rezervami, ne z novimi krediti. Kar pa se ni delalo,« je dejal.
NLB bo po izpolnitvi načrta prestrukturiranja povsem druga banka
Kot nekdanji prvi mož tuje banke v Sloveniji (Unicredit banke Slovenija) ter kot prvi nadzornik NLB v državni lasti je potegnil nekatere vzporednice med banko v tujem lastništvu in banko v domačem lastništvu. »Po formalni plati je v NLB vse tako, kot mora biti. Ko pa gledaš konkretne posle, se vprašaš, ali in koliko so bila spoštovana pravila povezanih oseb,« je orisal.
Povedal je, da pozna primere, ko ta pravila niso bila upoštevana, da pri hipotekarnih kreditih v velikih primerih v kreditnih mapah ni zemljiškoknjižnega sklepa. Pa tudi, da četudi je kreditni oddelek rekel, da je tveganje za kakšen posel ali kredit preveliko, to ni ustavilo kreditiranja. Povzel je še nekatere druge razlike pri odločanju in prevzemanju tveganj ter naštel ukrepe, ki so jih po njegovem prihodu vzpostavili v NLB.
NLB bo po izpolnitvi načrta prestrukturiranja povsem druga banka, tako po velikosti kot po vsebini, je napovedal Arhar. »To bo proces, ki bi ga čim prej rad zaključil z vidika lastnika,« je dejal. Glede predvidene privatizacije NLB, ki predvideva, da bo država v njej obdržala 25 odstotkov plus eno delnico, pa je dejal, da »je primer sobivanja NLB s tujim partnerjem, belgijsko KBC, dodaten dokaz, da ta formula ne živi«.
V NLB 32 primerov sumov kaznivih dejanj in tri odškodninske tožbe
Notranja preiskava in ugotavljanje sumov škodljivih dejanj v NLB napreduje, so danes sporočili iz največje državne banke. Kot so pojasnili, so od konca 2012 do konca 2013 ugotovili sume različnih kaznivih dejanj. Organom pregona so v obravnavo podali 32 primerov sumov kaznivih dejanj, zoper tri osebe pa so vložili tudi odškodninske tožbe.
Kot so spomnili v Novi Ljubljanski banki (NLB), od konca leta 2012 izvajajo sistematičen in strukturiran proces ugotavljanja vzrokov za nastanek slabih naložb. V tem procesu poteka tudi preverjanje in preiskovanje morebitnih sumov kaznivih dejanj in odškodninske odgovornosti posameznikov.
Do konca preteklega leta so pri 200 največjih problematičnih komitentih temeljito pregledali za več kot 800 milijonov posojil, kar pomeni približno tretjino njihove celotne izpostavljenosti.
Glede na ugotovitve temeljitega pregleda so do konca lanskega leta identificirali več dejavnikov, ki so prispevali k vzrokom za nastanek slabih naložb, in jih neposredno vključevali v prenovo poslovnih procesov.
"V tem procesu smo v banki ugotovili sume različnih kaznivih dejanj in podali organom pregona v obravnavo 32 primerov sumov kaznivih dejanj, povezanih s posameznimi naložbami. Banka je v letu 2013 zoper tri osebe vložila tudi odškodninske tožbe," so navedli v NLB.
