Pogajanja o prodaji največjega slovenskega trgovca Agrokorju Ivice Todorića so v polnem teku, podobno kot doslej pa so veliko trši oreh bankirji kot konzorcij največjih lastnikov Mercatorja. Medtem ko tuje banke tudi po tednu dni pogajanj vztrajajo pri 225-milijonski dokapitalizaciji Mercatorja, je Todorić (znova) veliko uspešnejši pri prepričevanju lastnikov z NLB na čelu.
Po neuradnih informacijah naj bi namreč konzorcij Mercatorjevih delničarjev načeloma že pristal na znižanje kupnine s 120 na 100 evrov za delnico, v zameno pa bi Agrokor trgovca dokapitaliziral z okoli 150 milijoni evrov. Skupaj bi torej kupnina za Mercatorjeve delnice znašala le še slabih 380 milijonov evrov oziroma 75 milijonov evrov manj, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Toda končna ponudba bo po navedbah naših virov odvisna od pogajanj med Agrokorjem in Mercatorjevimi bankami upnicami. Te očitno veliko bolj skrbi, da jim Todorić še vedno ne želi razkriti svojih financerjev in dokazati, da denar za prevzem sploh ima.
Zlasti naj bi bile neomajne avstrijska Erste Group, francoska Societe Generale in ruska VTB. Tuje banke naj bi poleg tega zahtevale, da Mercator njihova posojila poplača pred posojili bank, ki bi svojo izpostavljenost znižale že s prodajo delnic (NLB, NKBM, Gorenjska banka, Banka Koper, Hypo in Unicredit). Ali tuje banke upnice z vztrajanjem pri višji dokapitalizaciji Mercatorja želijo preprečiti prodajo slovenskega trgovca Agrokorju ali pa hrvaška skupina prek njih pritiska na znižanje kupnine za delnico, bo pokazal čas.
Sklicevanje na guvernerja
Vedno bolj pa v oči bode vloga NLB, ki je ena izmed največjih upnic in lastnic Mercatorja in očitno želi ne glede na ceno končati posel v prid Agrokorju. Več udeležencev zadnjih sestankov na Dunaju nam je namreč zatrdilo, da je največja slovenska banka tokrat zavzela popolnoma pasivno držo in na pogajanjih pristaja na domala vse kompromisne rešitve Agrokorja. Bistveno manj manevrskega prostora pri sprejemu nižje ponudbe pa ima predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko. Laščani naj bi imeli namreč svoje delnice zastavljene pri 120 evrih za delnico in jih torej brez soglasja svojih bančnih upnic ne morejo prodati.
Potem ko je premierka Alenka Bratušek še pred začetkom novih pogajanj zatrdila, da »se morajo že podpisani dogovori spoštovati«, so Agrokorjevi lobisti in ING (svetovalec Mercatorjevih delničarjev) vstopili v novo lobistično ofenzivo. Agrokorjevi lobisti tako v zadnjih dneh poudarjajo celo, da prodajo podpira guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Ta je sestanek s predstavniki Agrokorja zanikal, na vprašanje, ali prodajo največjega slovenskega delodajalca hrvaški družbi podpira, pa ni jasno odgovoril. »Seveda nas z vidika finančne stabilnosti zanimajo posledice pogajanj o reprogramiranju dolga ter morebitne prodaje oziroma neprodaje Mercatorja,« so nam povedali v Banki Slovenije, a k temu dodali, da nimajo pristojnosti za odločanje o prodaji družbe.
Pogodbene kazni, ki to niso
V Agrokorju naj bi si sicer v zadnjih dneh prizadevali za podaljšanje veljavnosti sporazuma, kar pa vsekakor ne bi bilo v korist Mercatorja. Ta je namreč že vrsto let »talec« dolgotrajnih prodajnih postopkov, kar vedno bolj negativno vpliva tudi na njegovo poslovanje. Sedanji sporazum se izteče konec marca, že zdaj pa lahko Agrokor brez plačila enega samega evra pogodbene kazni tudi odstopi od nakupa Mercatorja. Predstavniki konzorcija Mercatorjevih delničarjev so sredi lanskega leta sicer poudarjali, da so se pogodili o pogodbenih kaznih, če bi se Agrokor znova umaknil iz boja za nakup Mercatorja. A očitno je bil vpis pogodbenih kazni v prodajni sporazum namenjen samemu sebi. Že tedaj smo opozorili na številne razvezne pogoje, ki hrvaški skupini omogočajo, da se izogne plačilu teh kazni. Eden od teh je denimo tudi zahteva bank za dokapitalizacijo Mercatorja. Za nekaznovan odstop Agrokorja od nakupa Mercatorja bi bilo sicer dovolj že, če katera od več kot 50 bank ne bi podpisala pogodbe o reprogramu posojil. Poleg tega lahko v Agrokorju kadar koli preprosto ocenijo, da pogoji reprograma posojil, za katere se je načelno dogovorila uprava Mercatorja, za njih niso sprejemljivi. Prav to v zadnjih tednih poudarjajo Agrokorjevi lobisti, ki zatrjujejo, da sedemletni reprogram posojil ni zadovoljiv in da bi bilo treba ročnost odplačila posojil bistveno podaljšati.