Konzorcij največjih lastnikov Mercatorja s Skupino Pivovarno Laško in Novo Ljubljansko banko na čelu bo v drugi krog prodaje povabil štiri potencialne investitorje, ki bodo lahko opravili tudi skrbni pregled poslovanja Skupine Mercator. Imen snubcev za nakup 53-odstotnega paketa delnic Mercatorja lastniki včeraj niso želeli razkriti, prav tako ne višine ponudb. Po neuradnih informacijah pa naj bi lastniki v drugi krog zagotovo povabili Agrokor Ivice Todorića in družbe tveganega kapitala, med katerimi se omenjata Mid Europa Partners ter Warburg Pincus, ki sta se v preteklosti že potegovali za nakup Mercatorja.
O izbranih investitorjih je mednarodna investicijska banka ING, ki za lastnike vodi prodajne postopke, včeraj obvestila tudi upravo Mercatorja pod vodstvom Tonija Balažiča. Kako podrobne podatke bo Balažič razkril finančnim investitorjem in kakšne podatke bo pripravljen deliti s svojim največjim neposrednim konkurentom, za zdaj ni znano. Vendar je pričakovati, da bo Agrokorju omogočen le delni skrbni pregled, saj sta z Mercatorjem konkurenta kar na več trgih. Rok za oddajo zavezujočih ponudb se sicer izteče že maja, lastniki pa naj bi se še vedno nadejali, da se bo naknadno k prodajnim postopkom priključila še katera od večjih evropskih trgovskih skupin.
Brez dvoma pa bodo potencialni investitorji, zlasti Agrokor, še pred oddajo zavezujočih ponudb želeli dobiti tudi podporo politike, saj je Mercator ključnega pomena za slovensko živilsko industrijo, poleg tega pa je tudi največji delodajalec v državi. Zaradi tega se Agrokor s pomočjo svojih slovenskih lobistov tokrat pripravlja na najmočnejšo medijsko ofenzivo doslej. Javnost bodo poskušali prepričati o nujnosti prodaje, zlasti zaradi težkega finančnega položaja bank in poslabšanega poslovanja Mercatorja, stopnjevali pa bodo pritisk tudi na političnem prizorišču.
V prodajnem postopku bodo imele pomembno vlogo tudi Mercatorjeve banke upnice, pri katerih ima trgovska skupina najetih za okoli milijardo evrov posojil. Zlasti bo pomembna vloga tujih bančnih skupin, ki v nasprotju s slovenskimi bankami nimajo v lasti Mercatorjevih delnic. Če bi potencialni investitor prevzem Mercatorja v večji meri financiral s posojili, bi moral namreč hkrati najti tudi investitorje, ki bi bili pripravljeni več sto milijonov evrov posojil odobriti tudi Mercatorju. Tuje banke naj bi namreč v posojilne pogodbe vključile tudi varnostne klavzule, po katerih bi lahko v primeru pomembnejše spremembe v lastništvu Mercatorja celo zahtevale predčasno poplačilo posojil.
Finančni investitorji bi prevzem Mercatorja sicer lahko v večji meri financirali z lastnimi viri, obenem pa bi lahko kupnino poravnali takoj. Na drugi strani pa bi moral Agrokor, ki lahko računa tudi na številne pozitivne sinergijske učinke, za prevzem Mercatorja šele najti vire financiranja. Kot smo razkrili, Agrokor zgolj s posojili prevzema Mercatorja ne bi mogel izpeljati, saj v to brez dvoma ne bi privolili njegovi upniki. Neto finančni dolg Skupine Agrokor je že sredi lanskega leta dosegel najvišjo mejo, ki jo še dopuščajo njegove banke upnice. Zaradi tega je pričakovati, da bo Todorić iz boja za nakup Mercatorja v čim hitrejšem času poskušal izločiti preostale interesente, nato pa zavlačeval s postopki. Čas tokrat namreč ni zaveznik Agrokorja, saj bi moral Todorić pred prevzemom izvesti tudi dokapitalizacijo Agrokorja, kar bo zaradi zapletenosti hrvaške skupine zagotovo zamudno. O vstopu v lastništvo Agrokorja naj bi se Todorić že dogovarjal z One Equity Partners, ki sodi v skupino JP Morgan, Adris Grupo in po dostopnih informacijah tudi z družbo tveganega kapitala Blackstone, za katero pa ni znano, ali je oddala samostojno ponudbo za nakup Mercatorja.
Sočasno s prodajnimi postopki v Mercatorju trenutno potekajo tudi intenzivna pogajanja z bankami o dolgoročnem reprogramu posojil. Kot smo razkrili v Dnevniku, se je uprava Mercatorja v začetku letošnjega leta s ključnimi bankami upnicami že dogovorila o moratoriju za odplačilo glavnice posojil do konca julija. Do tega datuma se bo morala uprava Mercatorja z bankami dogovoriti tudi o dolgoročni rešitvi. Trenutna ročnost posojil namreč ni vzdržna, saj se trgovski skupini letos izteče za kar 500 milijonov evrov posojil, od česar velik del predstavljajo prav posojila domačih bank. Zaradi visoke izpostavljenosti slovenskega bančnega sektorja do Mercatorja se je v pogovore očitno že vključil tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je imel v četrtek celo skupni sestanek z upravo Mercatorja in predstavniki bank upnic.