Tiskovna agencija AFP poroča, da je španska policija svojega državljana, ki biva v Londonu, našla v Madridu in ga zaprosila, naj se oglasi na policijski postaji, kjer je bil aretiran na podlagi mednarodne tiralice, izdane v ZDA. V New Yorku si ga želi zvezni tožilec Preet Bahrara.
Kljub veliki izgubi ostal na čelu banke
Artajo Rueda je bil vodja londonskega investicijskega urada banke JP Morgan Chase do izbruha škandala z veliko izgubo, ki je v ZDA povzročil kazensko preiskavo, civilno tožbo Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC), kongresna zaslišanja, odstop direktorice za investicije Ine Drew v New Yorku in posipanje s pepelom glavnega izvršnega direktorja Jamieja Dimona.
Kljub veliki izgubi je Dimon ostal na čelu banke, ki je lani z 21,3 milijarde dolarjev ustvarila največji letni dobiček vseh časov. Kljub temu je bil škandal neroden, predvsem za republikance, ki so za kratek čas prenehali z napadi na reforme finančnih regulacij zaradi hude finančne krize, ki so jo povzročile ameriške banke z izdajanjem hipotekarnih posojil.
Afera »londonski kit«
Ob izbruhu škandala so ameriški mediji odgovornost pripisali Francozu Brunu Iksilu, takrat znanemu le pod nazivom »londonski kit«. Naziv si je prislužil zaradi velikih vsot, s katerimi se je »igral«. kasneje se je izkazalo, da Iksil le ni bil »kit«, ampak je bil to domnevno njegov londonski šef Španec Artajo Rueda.
Ameriški preiskovalci so Iksila oprali krivde, ker so ugotovili, da se je s Špancem ostro prepiral, ko mu je ta naročal, naj poneverja podatke o dejanskih izgubah. Iksil je od začetka sodeloval s preiskovalci.
S šefom pa naj bi bolj poslušno sodeloval 35-letni Francoz Julien Grout, ki si ga Bahrara prav tako želi v New Yorku. Grout je v Franciji, AFP pa poroča, da se preko odvetnikov pogaja o odhodu v ZDA, če mu bodo zagotovili možnost, da ostane do sojenja ostane na prostosti po plačilu »razumne« varščine.
Poneverba podatkov
Proti Artaju Ruedi in Groutu je zvezno tožilstvo ZDA 14. avgusta vložilo obtožnici, po katerima jima grozi po 65 let zapora in visoki odškodnini. Civilno ju preganja tudi SEC za še več denarja. Artajo Rueda naj bi lani, ko so mu šefi v New Yorku izrazili skrbi zaradi izgub naročil podrejenima Iksilu in Groutu, naj poneverita dejanske podatke.
Banka JP Morgan Chase se sicer še vedno ubada s posledicami finančnega zloma zaradi trgovanja z vrednostnimi papirji na podlagi hipotek. Newyorško sodišče je že 21. avgusta milijarderju Leonardu Blavatniku prisodilo 42,5 milijona dolarjev odškodnine, ker so mu upravitelji pri banki sklade napolnili z omenjenimi papirji preko pogodbeno določene vrednosti do 20 odstotkov.
Blavatnik, ki je na Forbesovi lestvici bogatašev uvrščen na visoko 44. mesto, je zahteval 100 milijonov dolarjev odškodnine, vendar je tudi manj kot polovica te vsote boljša kot nič, kar je v ZDA dobila večina oškodovancev zadnje velike finančne krize.