Delničarji so odločali o naložbi v nov potniški terminal in zahtevi države, da se opravi revizija polletnih rezultatov, ki bo podlaga za privatizacijo. KD skladi, Publikum in East capital, ki so naložbi v nov potniški terminal nasprotovali, imajo na skupščini okoli 53 odstotkov glasovalnih pravic, medtem ko bi predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir za potrditev investicije potreboval 75-odstotno podporo.
Skobir je med razloge za investicijo navedel, da se promet v letalstvu srednjeročno in dolgoročno povečuje. Za naslednje leta v Evropi pričakuje med 3- in 4-odstotno rast prometa. Hkrati je zavračal očitke, da je projekt zastavljen preveč optimistično.
Zatrjeval je tudi, da so odhodna avla, prostor za registracijo, prostor za varnostni pregled, sortirnica prtljage, prihodna avla in avla za prevzem prtljage, neprimerni. Dejal je, da je dobiček, ki ga je aerodrom ustvarjal v zadnjih letih, namenjen prav novemu potniškemu terminalu. Do sedaj je bilo novemu terminalu namenjeno 2,4 milijona evrov, od česar 1,6 milijona evrov predstavlja izdelave projektne dokumentacije.
Delničarji zavrnili predloga uprave in malih delničarjev
Peter Marn, vodja odbora malih delničarjev Aerodroma Ljubljana, je kasneje predlagal, da se iz prvotnega predloga uprave briše določilo, da bi se nov terminal lahko podražil za največ 10 odstotkov, a so delničarji njegov predlog zavrnili s 77,7 odstotki glasov proti. Še prej se je še slabše odrezal predlog uprave, ki so ga zavrnili delničarji s 78 odstotkov glasovalnih pravic.
Delničarji so medtem potrdili revizijo polletnih rezultatov in izvedbo skrbnega pregleda poslovanja, ki bo podlaga za privatizacijo. Skrbni pregled mora biti izveden najkasneje do konca letošnjega novembra.
"Verjetno so v luči prodaje ocenili, da je nesmiselno investirati,« je po skupščini povedal Skobir. »Naše ocene in analize, ki so jih imeli vsi na razpolago, so kazale, da temu ni tako.«
Meni, da bo zdaj treba počakati na privatizacijo in navodila glede tega vprašanja. "Takoj se bomo sestali z nadzorniki in videli, kako se naprej pripravljati na privatizacijo," je dejal.
Ugibanja pred skupščino
Skupščina naj bi po predlogu uprave dala soglasje k investiciji, ki ne sme presegati 57 milijonov evrov z možnostjo desetodstotnega odstopanja, ter podrobneje k sklenitvi pogodbe o izvedbi gradbeno-obrtniško instalacijskih del za izgradnjo novega terminala in k finančni konstrukciji projekta.
Aerodrom Ljubljana bo predvidoma 55,3 odstotka vrednosti projekta financiral iz lastnih sredstev, 23,5 odstotka iz nepovratnih evropskih sredstev, ki so že zagotovljena, preostalih 21,2 odstotka vrednosti projekta pa z bančnimi posojili.
Nedopustno, da država nima glasovalne pravice
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je po današnji skupščini Aerodroma Ljubljana, na kateri so mali delničarji zavrnili investicijo v nov potniški terminal, država pa ni smela glasovati, opozoril na pomen glasovalnih pravic večinskega lastnika. "Zame je nedopustno, da večinski lastnik nima glasovalnih pravic," je dejal.
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je decembra lani zaradi usklajenega delovanja v Aerodromu Ljubljana prepovedala uresničevati glasovalne pravice državi, Slovenski odškodninski družbi (Sod), Kapitalski družbi (Kad) in Zavarovalnici Triglav.
Prizadevanja za glasovalno pravico neuspešna
Država si je prizadevala, da bi na skupščini lahko glasovala, a neuspešno. Svet ATVP je namreč v petek zavrnil zahtevo države, Soda in Kada za izdajo dovoljenja za izvrševanje glasovalnih pravic na današnji skupščini. Ti so skupno 64,85-odstotni lastniki Aerodroma Ljubljana.
"Država ni imela glasovalnih pravic, torej nismo imeli nobenega vpliva na to investicijo. Jaz osebno sem se kot minister zavzemal za to investicijo, saj se mi je zdela dobra," je ob robu okrogle mize z naslovom Okoljska (eko) cona v mestu v Mariboru za medije povedal minister.
"V tej državi se bomo morali vprašati, kaj je z glasovalnimi pravicami večinskega lastnika. Zame je nedopustno, da večinski lastnik nima glasovalnih pravic," je dejal minister.
Država naj bi bila po poročanju medijev glede investicije sicer razdeljena - pomisleke glede projekta naj bi imeli v Sodu. A Omerzel je danes dejal, da je ta projekt imel podporo pri državi. "Kakšne bodo posledice glede na današnje glasovanje, bo pokazal čas," je dejal.
