V Abanki so predlog spremembe statuta, po kateri bi spremenili sistem upravljanja, pojasnili z besedami, da je "za optimalno upravljanje družbe z mešano sestavo delničarjev in trenutnim pomembnim vplivom drugih deležnikov (upnikov) primeren dvotirni sistem z nadzornim svetom, ki bo neodvisno od delničarjev nadziral delovanje poslovodstva".

Predlog sklepa sicer predvideva eno- do tričlansko upravo, točna določitev števila članov uprave in njenega mandata pa bo prepuščena nadzornemu svetu.

Za predstavnike kapitala v nadzornem svetu so predlagani Blaž Angel, Tomo Sokolič, Diego Streliotto in Miha Štepec. V nadzornem svetu bosta po predlogu poleg štirih predstavnikov kapitala še dva predstavnika delavcev.

Predlog statutarnih sprememb vključuje tudi nekatere omejitve uprave v smislu obvezne pridobitve soglasja nadzornega sveta. Nadzorniki bodo na primer morali podati soglasje upravi k strateškim poslovnim povezavam, nakupu ali prodaji vrednejših nepremičnin in najemu večjih kreditov.

Omejitve so predvidene "zaradi relativno visoke zadolženosti družbe, ki bo vsaj še nekaj časa po potrditvi prisilne poravnave terjala njen poglobljeni nadzor, in je zato primerno za odločitve o poslih, ki lahko neposredno vplivajo na obseg in sestavo njenega premoženja, pridobiti še soglasje nadzornega sveta", pojasnjujejo v Abanki.

Do sklica skupščine prihaja potem, ko je 6. februarja postal pravnomočen sklep o prisilni poravnavi. S tem se je spremenila lastniška struktura Semenarne, in sicer so lastniki Deželna banka Slovenije (50,5 odstotka), Abanka (24,7 odstotka), Transfin (19,2 odstotka), Dinomarchi (5,5 odstotka) in Semfin (0,002 odstotka).

Sindikat delavcev trgovine Slovenije je sicer prejšnji teden opozoril, da nameravajo novi lastniki Semenarne na vodilna mesta v podjetju spet postaviti bivše menedžerje. Nekdanji direktor Borut Mavsar, nekdanji direktor financ Vladimir Brezavšček in direktor kadrovske službe in pravnih poslov Sašo Miklavc so si, kot po navedbah sindikata dokazuje dokument, kljub poraznemu finančnemu stanju družbe v prisilni poravnavi izplačali nagrade za uspešno delo, medtem ko so delavcem zaradi slabega finančnega stanja zmanjšali dodatek za prehrano in prevoz na delo. Prav tako je podjetje plačalo velike zneske za osebne storitve in svetovanje.