Pokojninski skladi so lani po prvih ocenah izgubili več kot 120 milijonov evrov. Za izstop iz drugega stebra in dvig privarčevanih sredstev se je namreč odločilo okoli 25.000 ljudi. Na njihovih osebnih računih se je po desetih letih nabralo v povprečju za 5000 evrov.
Najslabše so jo odnesli v Moji Naložbi, kjer so v dveh letih pred tem beležili manj kot 3000, samo v lanskem letu pa skoraj 5700 izrednih izstopov. Izplačali so 26 milijonov evrov. Za primerjavo, v najmanjši od treh pokojninskih družb imajo trenutno okoli 31.000 zavarovancev. V Skupni so medtem malo manj kot 4600 zavarovancem nakazali približno 30 milijonov evrov, v Prvi osebni zavarovalnici pa 4300 zavarovancem dobrih 14 milijonov evrov. Enega večjih osipov je doživela še Pokojninska družba A. Izgubili so 3800 zavarovalnih polic in z njimi 19 milijonov evrov.
Čeprav je vrednost izplačil malce nad napovedmi, so številke bistveno nižje kot v letih 2011 in 2012, ko so skladi začeli s prvimi izplačili in so od 70 do 80 tisoč zavarovancem po pričakovanju nakazali med 400 in 500 milijonov evrov. Upravljavci skladov poudarjajo, da je to odraz boljšega zavedanja o nujnosti varčevanja za dodatno starostno pokojnino, vendar so nižja izplačila skorajda izključno posledica ugodnejše dinamike vključevanja varčevalcev v sklade. Kljub vsemu se v zadnjem času neprimerljivo več ljudi odloči za pokojninsko rento.
Upravljavci skladov so lani k sklenitvi rent prepričali dodatnih 4100 zavarovancev. Najbolj »uspešni« so bili v Modri zavarovalnici (1378), kjer za dodatno pokojnino varčuje 205.000 (nekdanjih) javnih uslužbencev, Prvi osebni zavarovalnici (883), Zavarovalnici Triglav (neuradno okoli 650), Skupni (609) in Pokojninski družbi A (405). Vsak od njih je v povprečju privarčeval približno 7300 evrov. Rastoče število rent je zagotovo posledica uveljavitve pospešenih rent, s katerimi posameznik sredstva izčrpa v obdobju do desetih let, s tem pa se tudi izogne visoki obdavčitvi (25-odstotna dohodnina). Takšna rešitev je tudi v interesu upravljavcev skladov, saj lahko še nadaljnjih nekaj let upravljajo s tem denarjem in si od njega trgajo majhno provizijo.
Čeprav se je od začetka leta 2011 za enkratni dvig sredstev odločilo že 100.000 ljudi, se to dosti manj pozna na skupnem številu zavarovalnih polic. Konec decembra lani je bilo namreč v drugi steber vključenih 540.000 ljudi, v kar so vključeni tudi dodatni individualni pokojninski načrti, tako da je lahko nekaj tisoč varčevalcev vključenih dvojno. Konec leta 2010 so imeli pokojninski skladi dobrih 580.000 zavarovalnih polic, kar dodatno potrjuje navedbe, da so se varčevalci po enkratnem dvigu sredstev (in plačilu visokega davka) ponovno vključili v zavarovanje in nadaljevali z vplačevanjem premij.
Kljub vsemu se skladi zaradi množičnih izstopov že nekaj let sproti praznijo oziroma zavarovancem izplačujejo toliko sredstev, kot dobijo vplačanih premij. Če so pred izbruhom finančne in gospodarske krize beležili letni prirast sredstev v upravljanju v višini od 200 do 300 milijonov evrov, se je ta po januarju 2011 praktično ustavil. Sredstva, ki so jih zavarovanci vplačevali v pokojninske sklade, so se torej v določenem obdobju preko izplačil skorajda v celoti preusmerjala v zasebno potrošnjo in v proračun, saj so ob izstopu plačali 25-odstotno dohodnino. Konec lanskega leta so imeli sicer skladi v upravljanju za skoraj 2,3 milijarde evrov premoženja.
Za letošnje leto se pričakuje precej višja izplačila kot v lanskem letu, vendar še vedno nižja kot v rekordnem letu 2012. Vsega skupaj bi lahko pokojninski skladi v enkratnih zneskih in v obliki prenosov sredstev v rentne sklade izplačali do 200 milijonov evrov.