Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da preučujejo možnost objave seznama davčnih neplačnikov na način, da s tem hkrati ne bi povzročili škode kateremu od zavezancev. "Pri pripravi rešitve je namreč potrebno spoštovati tudi določena pravna načela, rešiti problem varstva osebnih podatkov, preučiti tehnične možnosti za pripravo podatkov, zmanjšati tveganje za nastanek napak ipd.," so dodali na ministrstvu.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar medtem poudarja, da razvite demokracije deviacij v družbi ne rešujejo z javnim linčem. "Časi, ko smo v srednjem veku grešnike postavili na centralni trg in jih kamenjali, naj bi bili mimo," poudarja.

A bolj pomembno vprašanje kot to, kaj se spodobi za moderne družbe, je po mnenju Pirc Musarjeve vprašanje, ki bi si ga morala zastaviti vsaka oblast - kaj smo z javno objavo sploh dosegli? Ali bo država zaradi takšnih javnih objav pobrala več davkov? "Odgovor je jasen. Ne," je prepričana.

Pirc Musarjeva pravi, da naj država torej svojo energijo in znanje usmerja v učinkovit pregon utajevalcev davkov in v učinkovito pobiranje davkov. "S takšnimi populističnimi ukrepi ne bo oblast dosegla ničesar," je prepričana informacijska pooblaščenka, ki kot učinkovit ukrep vidi in zagovarja davčne blagajne, ki bi vsaj pri gotovinskem prometu naredile red. "A nobena oblast v Sloveniji za zdaj ni imela poguma za njihovo uvedbo," sklene Pirc Musarjeva.

Pirc Musarjeva o potezi Hrvaške: Naloga države je učinkovito pobiranje davkov in ne pribijanje na križ

Hrvaško finančno ministrstvo je danes objavilo težko pričakovan seznam davčnih dolžnikov, tako pravnih kot fizičnih oseb. "Pribijanje na križ ni naloga države. Naloga države je, da efektivno pobere davke," je potezo komentirala informacijska pooblaščenka.

Na seznamu so imena okoli 130.000 pravnih in fizičnih oseb, na straneh ministrstva pa je zapisano, da je bila obdelava podatkov končana 24. julija letos.

Prvih sto dolžnikov državi (posamezno) dolguje več od 20 milijonov kun (2,7 milijona evrov). 3000 pravnih oseb državi dolguje skupno 15 milijard kun (2 milijardi evrov). Gre le za del tistih, ki svojih davčnih obveznosti niso pravočasno poravnali.

Slovenska informacijska pooblaščenka Pirc Musarjeva se s takšnimi ukrepi ne strinja. "Državo bi raje pozvala, naj sama naredi več na področju pobiranja davkov, ne pa na področju sramotenja tistih posameznikov in tudi pravnih oseb, ki davka ne plačujejo," je povedala za Dnevnik.si.

"Za takšno stvar mora biti absolutna podlaga v zakonu, kar pa pomeni predhoden tehten razmislek zakonodajalca, ali je to s stališča javnega interesa dobro, pametno in pošteno," je še razložila pooblaščenka. Dodala je, da "pri nas zakonodaja zaenkrat še ni šla v to smer, da bi javno objavljali imena neplačnikov."

Potezo Hrvaške je označila za "srednjeveško". "V demokracijah smo to presegli. Javna objava, samo zato, da nekoga očrniš iz vidika javnega interesa ni smiselna, ni korektna in ni sorazmerna," je prepričana.

Kar se tiče omenjene sorazmernosti, je Pirc Musarjeva podala primer dobre prakse. "V naši zakonodaji smo eno stvar uredili zelo dobro. Pri nas je bil povečan javni interes, ker ljudje niso vedeli, ali njihov delodajalec za njih plačuje prispevke. In mi smo zakon o davčnem postopku popravili in rekli, da ima vsak posameznik pravico preveriti, ali njegov delodajalec zanj plačuje prispevke. S tem smo dosegli tisto sorazmernost," je razložila.

Kakšni so "kriteriji" za objavo?

Hrvaško finančno ministrstvo je na seznam dolžnikov uvrstilo vsa podjetja, ki dolgujejo več od 300.000 kun, vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ki dolgujejo več kot 100.000 kun in pa vse državljane, ki so dolžni več kot deset tisoč kun.

Med več kot 7000 podjetij, ki so dolžna po najmanj 300.000 kun (40.000 evrov) je prva zagrebška družba Tempo, ki ni plačala 292 milijonov kun (39 milijonov evrov) davkov, sledita pa HRT ter papirna industrija Pan v stečaju iz Zagreba, ki dolguje približno 143 milijonov kun (19 milijonov evrov).

Med obrtniki, ki državi dolgujejo več kot 100.000 kun (13.500 evrov) je več kot 13.000 oseb. Skupaj so dolžni slabe 4,5 milijarde kun (600 milijonov evrov), prvi na seznamu pa je obrtnik z območja Šibenika, ki davčni upravi dolguje 41,5 milijonov kun (5,5 milijonov evrov). Več kot deset milijonov kun (1,35 milijona evrov) imata tudi obrtnika z območja Splita in Zagreba.

"Rekorder" dolguje 61 milijonov kun

"Neslavni rekorder" je Zvonimir Staničić z območja Bjelovara, ki je dolžan 61 milijonov kun ali dobrih osem milijonov evrov. Še osem državljanov pa ima davčni dolg večji kot deset milijonov kun (1,35 milijona evrov).

Ko je pretekli teden napovedal objavo seznama, je hrvaški finančni minister Slavko Linić dejal, da ima vlada odgovornost do vseh državljanov, ki redno plačujejo davke, in da želijo narediti zelo jasno razliko med rednimi in nerednimi plačniki.

Objavo tega popisa je omogočila sprememba splošne davčne zakonodaje, ki zajema tudi izjeme pri varovanju davčnih tajnosti. Popis sicer ne zajema podatkov o dolgovih davčnih obvezancev, ki so jim odobrili kasnejše plačilo ali plačevanje na obroke.

Sezname si lahko ogledate tukaj.