Žerjav načrtuje nižje kazni za skrivanje bilanc podjetij pred javnostjo
Ljubljana - Vlada načrtuje znižati kazni za vsa tista podjetja, ki bodo svoje bilance skrivala pred javnostjo, svojimi poslovnimi partnerji in upniki.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom Radovana Žerjava je namreč v vladno proceduro poslalo predlog sprememb zakona o gospodarskih družbah (ZGD), po kateri bi se maksimalna kazen za nepredložitev letnega poročila Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) znižala s trenutnih 40.000 na 15.000 evrov, minimalna kazen pa s 6000 na 4000 evrov.
Načrtovana sprememba ZGD prinaša bistvene spremembe tudi pri postopku imenovanja članov nadzornega sveta. V družbah, ki kotirajo na borzi, bi morali namreč delničarji po novem glasovati o vsakem članu posebej, pri nejavnih delniških družbah pa bi o vseh članih nadzornega sveta lahko glasovali hkrati le, če bi s tem soglašali delničarji. Po predlogu Žerjava bi morali predlagani člani pred izvolitvijo na skupščini predstaviti tudi svojo izobrazbo, izkušnje in trenutno zaposlitev ter vse okoliščine, ki bi lahko privedle do nasprotja interesov.
Sočasno z znižanjem kazni in spremembo postopka pri imenovanju novih članov nadzornega sveta pa si s spremembami zakonodaje velike pozitivne finančne učinke lahko obeta Ajpes, ki ga vodi članica SDS Romana Logar. Prav Ajpes naj bi namreč po novem prevzel velik del nalog Uradnega lista, saj bodo morali biti po novem vsi sklici skupščin in uradne objave podjetij objavljene na spletni strani Ajpesa in ne več v Uradnem listu. Podobno kot doslej bodo ti podatki javnosti dostopni brezplačno, Ajpes pa bo kot nov monopolist na tem področju ceno za podjetja določil v soglasju z gospodarskim ministrstvom.
Pozitivne finančne učinke pa lahko pričakuje tudi Centralna klirinško-depotna družba KDD, saj bodo morale vse delniške družbe v roku šestih mesecev po uveljavitvi sprememb ZGD svoje delnice izdati v nematerializirani obliki. Samo iz naslova vodenja registra nematerializiranih vrednostnih papirjev KDD na leto ustvari četrtino svojih prihodkov oziroma okoli dva milijona. Po neuradnih ocenah naj bi bilo trenutno še okoli sto delniških družb, ki svojih delnic še vedno niso vpisale v register KDD. Med temi naj bi po nekaterih ocenah prevladovale zlasti nekatere družbe pooblaščenke in zasebne holdinške družbe, prek katerih so bili v preteklosti izpeljani manjši menedžerski prevzemi.
matjaz.polanic@dnevnik.si
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.