Bloomberg: Slovenski javni dolg na nevzdržnih temeljih
Ljubljana - Zmožnost Slovenije za zmanjšanje javnega dolga se je ob zdrsu države v novo recesijo poslabšala precej bolj kot v njenih zahodnoevropskih kolegicah, opozarja poslovni portal Bloomberg. Slovenijo so izpostavili kot primer, zakaj vlagatelji v prihodnjih mesecih ne bi smeli spregledati tveganj, ki izhajajo iz obrobnih članic evrskega območja.
Bloombergovi novinarji so v torkovi rubriki graf dneva izpostavili, da je Mednarodni denarni sklad (IMF) med 14 državami z evrom, za katere Bloomberg zbira podatke o donosu do dospelosti njihovih 10-letnih obveznic, prav Sloveniji najbolj znižal napoved gospodarske rasti. Ob tem so se stroški zadolževanja Slovenije od novembra, ko je dolžniška kriza začela ogrožati Italijo in Španijo, med vsemi članicami evrskega območja zvišali najbolj.
Slovenski javni dolg se nahaja "na nevzdržnih temeljih", izpostavlja ekonomist za razvijajoče se trge pri londonski družbi Capital Economics William Jackson. "V prihodnje ne bi smeli spregledati naraščajočih tveganj v manjših gospodarstvih z obrobja območja z evrom," je poudaril ob tem.
Slovenija je, tako kot Španija, ujeta v past varčevalnih ukrepov, ki dušijo gospodarsko rast, s tem pa otežujejo stabilizacijo njenega dolžniškega bremena. Varčevalni ukrepi so državo potisnili v drugo recesijo v zadnjih treh letih, zaustavljanje rasti gospodarstva na njenih ključnih izvoznih trgih, kot je Italija, pa poslabšuje tudi obete za gospodarsko rast v prihodnje, pravi Jackson.
Sicer v Bloombergu opozarjajo še, da se je javni dolg Slovenije od vstopa v območje z evrom leta 2007 več kot podvojil in je lani dosegel 47,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Pri tem pa spominjajo, da je vlada Janeza Janše napovedala za 800 milijonov evrov varčevalnih ukrepov ter obljubila, da bo proračunski primanjkljaj do konca leta spravila pod tri odstotke BDP.
Španija še vedno v slabšem položaju kot Slovenija
Pri primerjavi s Španijo v Bloombergu ugotavljajo še, da Slovenija lastnikom svojih obveznic dolguje 14 milijard evrov, medtem ko bo morala Španija imetnikom svojih obveznic poplačati več kor 700 milijard evrov. Tudi bonitetna ocena Španije je pri bonitetni hiši Standard&Poor's pod oceno Slovenije, in sicer za tri stopnje.
Danes so sicer vlagatelji znova pozorni na donos do dospelosti španskih 10-letnih obveznic na sekundarnem trgu. Ti so se namreč zvišali nad mejo šestih odstotkov, ki naj bi predstavljala mejo vzdržnega zadolževanja Španije na finančnih trgih. V torek so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP obresti na španske 10-letne obveznice znašale 5,817 odstotka, danes pa so se povzpele na več kot 6,2 odstotka.
Po podatkih sistema MTS se donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice danes giblje pri 5,48 odstotka, kar je nekaj manj kot v torek. Zalo blizu, pri 5,56 odstotka, je donos do dospelosti italijanske 10-letne obveznice, ki se je danes prav tako precej zvišal. Znova pa so padli stroški zadolževanja Nemčije, in sicer je donos do dospelosti njene 10-letne obveznice pri 1,53 odstotka.
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.