Določilo je začelo veljati letos, prvi seznam pa bodo poslanci dobili skupaj s poročilom o polletnem izvrševanju državnega proračuna. Naslednji seznam bo priložen poročilu o izvrševanju državnega proračuna na presečni datum 31. december 2009.

Za vlado bo poimenski seznam vseh poslovnih subjektov, katerih dolg znaša več kot 4000 evrov, pripravila Davčna uprava RS (Durs) in ga posredovala ministrstvu za finance. Da bo seznam poimenski, so včeraj sporočili iz Dursa, medtem ko člen zakona določa le, da vlada razkrije državnemu zboru "podatke o stanju in gibanju davčnega dolga poslovnih subjektov", ki presega znesek 4000 evrov. Pravniki davčne uprave pojasnjujejo, da zahteva poimenski seznam zakon. Na tem bo tako po ocenah poznavalcev več tisoč poslovnih subjektov, zagotavljanje davčne tajnosti pa zagotovo ne bo lahka naloga. Največ zanimanja bodo najverjetneje poželi največji dolžniki in tisti, ki so medijsko najodmevnejši. "Če ima zadeva podlago v zakonodaji, je zadeva zakonita," pojasnjuje informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Davčni tajnosti so zavezani vsi, ki bi prišli v stik z dokumentom, bo pa zagotovo težko zagotoviti načelo sledljivosti, priznava Pirc Musarjeva.

Pri izvajanju določbe se pojavljajo številna vprašanja. Prvo je zagotovo, katere interese je ministrstvo za finance, ki ga je takrat vodil Andrej Bajuk, sploh zasledovalo pri pripravi zakona. Da bi bil poimenski seznam dolžnikov namenjen seznanitvi poslancev s stanjem davčnega dolga, je malo verjetno. Podatke o stanju davčnega dolga že zdaj redno objavlja Durs. Eden od mogočih razlogov je, da bi tako neplačnike postavili pod pritisk in tako prispevali k z zmanjšanju davčnega dolga. Ker bo Durs podatke zbiral na presečni datum, prvi bodo zbrani na letošnji 31. maj, pa se pojavlja tudi vprašanje, kaj bo v primeru, če bo zavezanec dolg poravnal pred tem presečnim datumom, vendar Dursu podatkov ne bo uspelo obdelati. Zavezanec se bo tako kljub poravnanim obveznostim znašel na seznamu.

Najpomembnejše vprašanje, ki se pojavlja, pa se nanaša na to, kdo je odgovoren za zagotavljanje davčne tajnosti in kdo bo odgovarjal, če bo ta kršena. Prvi, ki mora kot zaupne varovati vse podatke, je zagotovo davčni organ. Prav tako ni sporno, da bodo davčni tajnosti zavezani vsi, v roke katerih bo prišel seznam. A koga bo mogoče tožiti, če bodo razkriti podatki, v katere je imelo vpogled več kot 100 posameznikov? Predvidevamo lahko, da najbrž država.

katja.svensek@dnevnik.si